Krožna pohodna pot, ki se nahaja le nekaj kilometrov iz Ljubljane, vas popelje po čudovitem gozdu, polnem zanimivih ostankov zgodovine in tehnične dediščine kraja Podgrad pri Ljubljani.
Ostrovharjeva pohodna pot je dobro označena in opremljena z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tudu lesene klopi in mize za počitek.
Primeren čas obiska: Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi kamnolom. Poleti je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.
Primerno za vreme: priporočamo obisk v suhem vremenu, saj zna biti pot na delu kamnoloma spolzka.
Priporočen čas obiska: 2 – 3 ure
Primerno za otroke: dojenčki v nosilkah, malčki v nahrbtnikih, večji predšolski in šolski otroci samostojno.
Zahtevnost: Pot je na večini delov lahka, pohodna in vodi skozi gozd. Na določenem delu je strma, zato je je lahka pohodna obutev obvezna.
Primerno za vozičkarje: Ne, saj je del od Starega gradu mimo kamnoloma do soteske Besnice zelo strm.
Primerno za psa: DA
Pot do izhodišča: Ljubljansko obvoznico zapustimo na izvozu za Polje in sledimo tablam za Zalog in nato proti Besnici. V Podgradu zavijemo desno proti jančam in Besnici, ter peljemo naravnost mimo stare tovarne Arbo.
Parkirišče: Pričetek poti je na koncu vasi Podgrad, v smeri Besnice, na ovinku za nekdanjo tovarno Arbo, kjer je nameščena vstopna informativna tabla. Ob cesti je manjše parkirišče. GPS: 46°04’00.1″N 14°38’12.6″E
Zanimivosti na Ostrovrharjevi pohodni poti
Izhodišče se nahaja tik za nekdanjo tovarno tovarna ARBO, ki velja za ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem. Par 100 metrov naprej v smeri Besnice se nahaja parkirišče. Od tu se podamo čez cesto do informativne table, prečkamo potok Besnica, sledi rahel vzpon po gozdu.
Na koncu prvega vzpona pridemo do informativne table, ki označuje Grad oz. Kanskyjeva vilo. Gre za večkrat predelana renesančano vilo z bogato zgodovino, ki je sedaj v zasebni lasti, zato dostop do gradu in ogled ni mogoč. Ko drevesa odvržejo listje je od tu lep razgled na sotočje Save in Ljubljanice.
Pot nas vodi naprej po slemenu, kjer je med drugo svetovno vojno med okupacijo slovenskega ozemlja potekala meja med Italijo in Nemčijo. Tiste čase simbolizra tudi bunker, ki so ga postavili ob poti. Mulcem bo seveda še posebej zanimiv.
Od tu naprej je Ostrovrharjeva pohodna pot več ali manj položna in se vije po čudovitem gozdu. Do naslednje informativne table smo potrebovali skoaj pol ure. Vmes smo naredili postanek za malico in se okrepčali s prvimi borovnicami.
Naslednja točka je Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu, ki so tudi najstarejša znamenitost kraja. Ruševine gradu nas niso preveč impresionirale, je bilo pa mulcem bolj zanimiv mlinski kamen, ki so ga postavili ob poti tik preden se povzpneš na vrh.
Od Starega gradu se navzdol vije zelo strma pot. Vendar nas zaradi števillnih borovnic na tem delu to niti ni tako motilo 🙂 Strma pot vodi do nam najzanimivejše točke na poti, to je Kamnolom mlinskih kamnov.
V pečinah kamnoloma so še vidni sledove sekanja mlinskih kamnov in tudi nekaj nedokončanih kamnov. Skozi kamnolom vodi pot, ki se nadaljuje v dolino potoka Besnica, mimo Knapovske drage, kjer so nekoč kamnarji dokočno odbelali mlinksi kamen in ga pripravili za transport oz prodajo. (vir: http://www.podgrad-lj.si/ostrovrharjeva-pot/)
Po strmi poti se od kamnoloma spustimo do potoka Besnica ali območja Kanpovske drage. Od tu naprej je pot položna. Ker smo pot obiskali po dežju je bilo veliko vode in pa tudi luž, ki jih je naš malček z veseljem preskakoval.
Pot nas po kakšnih 15ih minutah usmeri čez cesto, od koder se lahko zopet vzpnemo na drug hrib in pridemo peš do Turistične kmetije pri Lazarju. Ker smo bili na poti že skoraj 3 ure, smo se odločili, da gremo levo čez most in se odpravimo nazaj na izhodišče, ki je od te točke odaljeno le dobri 500 metrov, do kmetije pa se odpravimo kar z avtomobilom. Starejim mulcem in vzdržljivejšim pohodnikom predlgamo, da opravite celotno pot. Po naših informacijah boste do kmetije potrebovali še dobre pol ure zmerne hoje.
Kosilo na Turistični kmetiji pri Lazarju
Pot smo zaključili na Turistični kmetiji pri Lazarju, kjer so mulci hranili koze in se igrali na njihovem vrtu. Skupaj pa smo pojedli nedeljsko kosilo z razgledom na Ljubljansko kotlino. V tem času na kmetiji rastejo češnje, ki si jih lahko sami naberete. Na kmetiji strežejo hrano ob vikendih oziroma po dogovoru. Nudijo pa tudi prenočišča.
Zgornji opisi in informacije so vtisi in dejstva, ki sem jih doživela jaz z mojo družino. Dodatna vprašanja ali pa vaše izkušnje lahko zapišete v komentar.
