Na robu Trnovskega gozda se nahaja Otliško okno. Vzpon do njega smo imeli na spisku že dolgo časa, pa nas je večkrat “presenetila burja”. V enem izmed takih momentov smo me drugim “odkrili” tudi Naravoslovna učna pot do izvira reke Hubelj (Ajdovščina). Nekega sončnega novembrskega dne nam je vzpon kočno uspel! In to v kratkih rokavih 🙂
Primeren čas obiska: vsi letni časi, vendar pred odhodom obvezno preverite burjo in pa premislite o vzponu poleti, saj je zadnji del poti odprt in zna biti poleti prevroče za otroke. Ne pozabite sončne kreme tudi v drugih letnih časih!
Primerno za vreme: Primerno za suho in nevetrovno vreme. Preveri burjo na https://www.promet.si/sl/sistem-burja
Priporočen čas obiska: približno 4 ure. Ko boste pri izviru Hubelj vas bo zagotovo mikal še ogled izvira in del učne poti. Več o njej pa v članku Naravoslovna učna pot do izvira reke Hubelj (Ajdovščina)
Primerno za otroke: dojenčki, malčki v nosilkah, večji predšolski in šolski otroci samostojno.
Zahtevnost: Pot od izvira Hubelj je po naši oceni primerna za mulce 5+ let, ki so vajeni najmanj uro in pol hoje v hrib. Zaradi bolj strmega terena in naravnih “stopnic” bo malčkom pot zagotovo težja.
Primerno za vozičke: NE
Pomembno za starše:
- pot je kamnita, zato je nujna pohodna obutev. Lahke superge ne bodo dovolj.
- na vrhu ni gostinske ponudbe, poleg tega je zadnji del res na odprtem in že v hladnješih mesecih sonce močno pripeka, zato s seboj vzemite dovolj vode in malico
- pot prvi del vodi skozi gozd, zato se zaščitite proti klopom
Primerno za psa: da, vendar naj bodo na povodcu.
Pot do izhodišča: hitro cesto zapustimo na izvozu za Ajdovščino in sledimo tablam za športni park Pale oziroma izvir Hublja.
Parkirišče: Parkiramo na označenem parkirišču pri izviru Hublja.
Od izvira Hublja do Otliškega okna
Pot smo začeli pri izviru reke Hubelj, ki se nahaja tik nad Ajdovščino. Na tabli pri gostilni Hubelj piše da je do Otliškega okna 1h, na hribi.net je pot označena kot 1:20, mi našo pot s štiriletnikom ocenimo na dobri 2 uri. Če boste želeli najprej pokukati do izvira Hubelj še z zgornje strani, se vrnite skoraj do izhodišča in zavijte levo na uhojeno pot.
Prvi del poti je lahek in vodi po čudovitem, predvsem bukovem, gozu. V začetku jeseni je v tem delu tudi precej ruja, kar da gozdu še poseben čar. Otroci raziskujejo naravne balvane.
Nekje na pol poti do Otliškega okna vas pričaka hudič in razloži kako so Votličani prišli do svojega okna in zakaj Dolčani ne. “Legenda pravi, da je bilo to še v tistih časih, ko sta Kristus in Sveti Peter hodila po svetu. Tako gresta en dan dol po deželi in se ustavita tam prek Čavna nekje. Se usedeta v hlad k eni vodi, da si malo oddahneta, in se pomenavata. “Ta gora,” pravi Kristus in pokaže z roko na Čaven, “sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom…” Hudič pa je zmerom naskrivama hodil odzad in lovil na uho, kaj se menita. In je slišal tudi to… In on da bo Čaven prestavil in vzel tiste zlate stebre! In res… Si naredi dve oprtnici – eno iz drata, drugo iz cvirna, si Čaven oprta, in kakor nanaglama vstane, da se mu ta dratena oprtnica utrže, hudič da se spotakne in s tako silo trcne kje v votliško reber, da v skalo z rogom zvrta luknjo. Še danes se tam na strešnicah pozna v kamnu hudičeva stopnja, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je tel vzdignit breme. In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes. Pod večer nam dela senco in zaradi njega Dolčani ne vidijo na morje.”
vir: tabla na poti do otliškega okna. Franc Črnigoj, javorov hudič in več pripovedovalcev.
Na zadnjem delu poti se drevesa umaknjejo, pričaka nas čudovit razgled na Vipavsko dolino. Ta del vodi čez melišče, tako da je kamnit in se strmo vzpenja, zato pazite na mlajše mulce. Poleg tega so kamnite “stopnice” visoke in bodo malčki tukaj težje premagovali vzopn. Za večje mulce, vajene hoje v hrib, to ne bi smel biti problem.
Ko se povzpnemo dovolj visoko, že vidimo okno iz spodnje strani. Do vrha je še dobrih 20 minut.
Ko prispemo na vrh planote, nas table usmerijo proti oknu, ki se skriva v gozdičku. Tam so tudi klopce in mize za počitek. Na tem delu lahko varno opazujete okno. Bolj pogumni pa se spustijo nižje k oknu. Ta del ni zavarovan, zato pazite na otroke.
Na vrhu planote ni gostilne in ni igral, so pa čudovite razvejane bukve, ki nudijo zabavo otrokom vseh starosti. Malico pojemo na travniku, na robu planote, z razgledom na Vipavsko dolino.
Dobra novica je, da obstaja še ena, lažja pot do okna. Ta vodi iz vasi Otlica in je primerna tudi za mlajše mulce in/ali bolj lahkoten sprehod.
Dostop: Iz Ajdovščine peljite v smeri Tromeje in Otlice. V Otlici avto pustite pri pokopališču in sledite tablam do Otliškega okna.
Primerno otroke: Pot bodo samostojno zmogli 3+letniki, mlajši pa deloma z nošenjem. Je pa pot pravzaprav po ravnem in prijetna.
Primerno za voziček: NE
Za bolj lahkoten sprehod ali mulce, ki še niso vajeni strnjene hoje v hrib, priporočamo pot iz vasi Otlica. Sicer je pot do izhodišča nekoliko daljša (cca. 20 min vožnje iz Ajdovščine), a se je vredno zapeljati.
Sprehod do Otliškega okna namreč vodi po planoti, med pašniki in s krasnimi razgledi po celi Vipavski dolini. Ves čas je lepo označena in uhojena, tako da z orientacijo načeloma ne bi smelo biti težav. Pazite le na burjo, ki je lahko res neprijetna in hitro spremeni sicer krasen izlet.
Ko smo pridemo nazaj v dolino, si lahko privoščimo še kosilo na vrtu gostilne Hubelj ali pa se odpeljemo naprej do kakšne druge odlične gostilne, ki se nahajajo v okolici. Celotna Kam z mulcem ekipa je naravnost navdušena nad kulinarično ponudbo te doline.
Za kosilo z otroki priporočamo:
- gostilna Hubelj
- Turistična kmetija Arkade Cigoj
- Penzion Sinji vrh
Za v dvoje pa preverjeno priporočamo:
- Majerija
- Theodosius (poleti imajo vrt, primeren tudi za otorke)
- Faladur (sprobano tudi z mulci, tudi gre, predvsem na račun odličnih cmokov:))
- Podfarovž
- Dvorec Zemono (nadstandardno!)
Dodatne ideje za aktivnosti v Vipavski dolini – v našem članku tukaj.
Zgornji opisi in informacije so vtisi in dejstva, ki sem jih doživela jaz z mojo družino. Za več informacij o izletu lahko pišete na info@kamzmulcem.si ali v komentar.
