Do konca smo čakali na ugodno vremensko napoved in na koncu, en teden pred odhodom, sprejeli odločitev, da jo s pol Slovenije mahnemo na jug, v sončno Italijo. S potencialom hike & bike počitnic smo se 6 odraslih, 7 otrok in 1 pes odpravili na otok Elba. Tam se je izkazalo, da potrebujemo predvsem poležavanje na plaži in kopanje v morju. Prej in potem pa smo okusili ravno prav Toskane in tako jesenske počitnice preživeli v pristnem Dolce far niente duhu.
Destinacija: otok Elba, Italija
Čas potovanja: jesenske počitnice (oktober/ november) 2022
Dnevi na potovanju: 8 dni
Starost otrok: 2, 5, 5, 7, 10, 11 in 15 let
Primerno za: otroke vseh starosti otrok 🙂
Primerno tudi za pse: Po naših izkušnjah so Italijani nasploh naklonjeni pasjim prijateljem. Naš pasji sopotnik je bil povsod lepo sprejet.
Namestitev na Elbi: apartmaji Residence ai Palmizi ob priljubljeni družinski plaži Lido di Capoliveri
Na počitnice smo se odpravile 3 družine, z različno starimi otroki in pes, zato nam je bilo v prvi vrsti pomembno, da bivamo v ločenih apartmajih, ampak vseeno dovolj blizu da se po 17h, ko pade tema lahko skupaj podružimo, da smo blizu plaže in da imajo otroci možnost norenja. Vse to nam je residenca ai Palmizi dejansko nudila.
Kuhinja v apartmaju je bila dobro opremljena, naš apartma je imel 2 ločeni spalnici, vsak apartma pa je imel tudi svojo udobno teraso. Skupno igrišče je bilo top za vse otroke (najstnik ne šteje), na vrtu je bil tudi skupni žar, na voljo pa je bila tudi posebna lopa za kolesa. Apartma pa se nahaja dobre 3 minute od peščene plaže Lido di Capolioveri (v sezoni zelo popularne za družine), kar se je izkazalo za še posebej praktično.
Namestitev v Toskani: Agriturismo Diacceroni
Na trajektu za nazaj smo 2 družini sprejeli spontano odločitev, da preživimo še eno noč v Toskani. Rezervirali smo spanje v ogromnem apartmaju, vrhunsko opremljenem za večje družbe, s tremi spalnicami in 2 kopalnicama na posestvu, s pogledom na Voltero.
Prek bookinga smo pri istih lastnikih rezervirali drugo hišo, ampak ker imajo na posestvu več namestitev, restavracija pa je samo na glavnem posestvu, so nas brez doplačila prestavili v bistveno boljšo namestitev. Zvečer smo končno okusili vrhunsko italijansko hrano v njihovi restavraciji in uživali v vinu. Restavracija je bila nabito polna, hrana in postrežba res vrhunska in začuda so tudi otroci zdržali z nami do sladice. Na posetvu imajo tudi konje, ogromno otroško igrišče in bazen.
Budget
Prevoz z avtom: gorivo LJ – Pisa – Elba – San Gimignano – Volterra – LJ (skupaj cca 1.500 km) + cestnine.
Trajekt: Piombino – Portoferrario, Blu Navy 132 €. Povratno karto za trajet smo zaradi popusta rezervirali vnaprej. Kodo za popust smo nam poslali, ko smo rezervirali apartma. Izven sezone drugače rezervacija ni nujna, karto je možno kupiti tudi v pristanišču. Trajekti tudi izven sezone vozijo zelo pogosto. Ker smo svoj odhod iz otoka prestavili za ena dan, smo to brez problema in predvsem brezplačno uredili v njihovem uradu v mestu Portoferrario.
Namestitev v apartmaju Residence ai Palmizi: 100 €/ noč za apartma za 4 osebe
Namestitev v apartmaju Agriturismo Agriturismo Diacceroni: 260 €/noč za 8 oseb
Hrana: v času našega obiska smo že prestavili uro na zimski čas, zato je bilo odprtih zelo malo restavracij ali pa so se odprle prepozno (okrog 19:30), da bi 7 lačnih otrok (in staršev) zdržalo do večerje, zato smo zajtrke in večerje večinoma pripravljali sami. Za kosilo pa, če smo imeli srečo, pojedli kakšno pico ali sendvič. Cene pice so bile nižje kot v Sloveniji, tudi v večjih trgovinah je hrana cenejša, ponudba pa slastno italijanska. Od večjih trgovin sta na otoku Coop in Conad.
Pot od Ljubljane, prek Toskane do Elbe in nazaj
Pot smo začeli v Ljubljani, mimo Bologne do Pise. Nenehno smo spremljali stanje na cestah, ker je bilo na cesti med Bologno in Firencami zaradi podaljšanega vikenda v Italiji ogromno nesreč in posledično zastojev. V Pisi smo parkirali ob obzidju, na plačljivem parkingu in se opravili na ogled ali bolje rečeno foto session 🙂 ker smo imeli s sabo kolesa, smo jih vzeli s sabo. Predvsem zato, da nam jih kdo ne ukrade. Kolesarjenje po Pisi res ni praktično. Po zelo povprečni pici smo se odpeljali naprej do trajekta in zvečer prispeli na otok Elba. Kaj vse smo počeli, lahko preberete spodaj. Na poti nazaj, smo iz trajekta nadaljevali pot do San Gimminiana (cca 2,5 ure), kjer smo si privoščili sladoled in razgled s stolpa, nato pa šli do našega sanjskega agriturizma. Naslednji dan smo si ogledali še Voltero in popoldne krenili mimo Firenc proti Ljubljani.
TOP 7 potovanja na Elbo
1. Elba ima božanske plaže
Če nas je kaj presenetilo na Elbi, je bilo to noro lepo in toplo vreme, zato smo na plažah preživeli bistveno več časa kot je bilo prvotno mišljeno. Če bi vprašali otroke, bi izpustili še kak trip po otoku, samo zato, da se ne premikamo in lahko več časa uživajo v morju. Voda je imela 21 stopinj. Je pa res da je bilo vreme izjemno toplo za začetek novembra in da so take temperature v tem času prej izjema, kot pravilo. Dostop do plaž je druga zgodba. Kljub temu, da smo bili izven sezone je bil velik problem parking, saj so bila vsa parkirišča zaprta z rampami. V sezoni so parkirišča plačljiva, plaže pa baje nabito polne. Mi smo luksuz »skoraj sami na plaži« še posebej cenili in zaradi družinskega turnirja v odbojki na mivki na »naši« plaži Lido Capoliveri bivanje podaljšali še za en dan 🙂
Fetovia – zaradi belega peska, zelo lepa smaragdna voda. Ker je na začetku voda plitka, je plaža zelo primerna za majhne otroke.
Capo Bianco – beli kamenčki in čisto morje. Če odšteješ problem parkiranja, res sanjska plaža. Ker je blizu glavnega mesta, v zaledju pa je ogromno apartmajev, predvidevamo, da ja v sezoni nora gneča.
Lido Capoliveri – »naša« plaža, na kateri smo zaradi bližnjih apartmajev preživeli največ časa, je peščena, v sezoni znana po neštetih ležalnikih in barih. Ob našem obisku pa je bila to predvsem plaža, primerna za čofotanje, peščene gradove, igranje odbojke na mivki in SUPanje.
2. Na najvišji vrh Monte Capanne s ptičjo kletko
Najvišji vrh Elbe Monte Capane je visok 1019 metrov in je poseben predvsem zato, ker do njega vodi posebna žičnica – rumene košare spominjajo na ptičje kletke. Že sama vožnja nad cvetočimi kostanji in božanskim razgledom je doživetje zase, z vrha pa imate 360 stopinjski razgled na celotno Elbo. Če je jasno, vidite vse do Korzike pa do celine. Avto smo parkirali malenkost naprej od vasice Marciana, postaja je dobro označena, cena vožnje je 18€ za odrasle in polovična za otroke. Urnik se spreminja glede na letni čas. Z nami je lahko šel tudi pes. Na vrh greste seveda lahko tudi peš, vzpon pa ocenjujejo na 3 ure.
3. Pohod na rt Capo Dell’Enfola national park
Verjetno najbolj znan pohod za družine na Elbi. Dobri 2,5 uri lahke hoje, vrhunskih razgledov na morje, skrivnostnih rovov iz 2. svetovne vojne in dišečega mediteranskega gozda. Če bi bila na koncu plaža, bi bilo že kičasto 🙂 Priporočamo, da s sabo vzamete naglavne lučke (tudi svetilka na telefonu bo OK) in se pred pohodom oborožite z dovolj vode in prigrizki za motivacijo. Na izhodišču v tem času ni bilo ničesar.
4. Ostanki rudarjenja in rudnikov
Elba je znana tudi po svoji rudarski tradiciji. Še danes je veliko krajev, kjer so po zaprtju rudnikov, opremo pustili kar tako kot je. Mi smo naredili krajši sprehod (30min v eno smer) od rdečega jezera Laghetto Roso do jezera Lago delle Conche. Muzeja na prostem nismo obiskali, saj so otroci raje čofotali na plaži. Je pa ideja za naslednjič.
5. Mesteca na Elbi
Elba ima predvsem rudarsko zgodovino, kar se pozna v skromnih mestih. Zgodovinsko najbolj znano dejstvo pa je, da je na njen nekaj časa preživel Napoleon in bil baje v tem času zelo aktiven. Priznamo, da smo temu dejstvu posvetili čisto premalo pozornosti. Muzej je imel kratek obratovalni čas, zamudili pa smo tudi ogled trdnjave v mestu Portoferrario. Za Napoleonovo zapuščino na Elbi torej nismo najboljši naslov 🙂 Ker je bila ob 17h že tema, restavracije (tiste, ki so še obratovale) pa so se odprle po 19:30, nasploh nimamo najboljših izkušenj z obiski mestec na Elbi izven sezone.
Še najbolj se nam je usedel v spomin mestece Capoliveri, ki leži na hribčku. V sezoni mora biti živahno in zelo simpatično. Lušno je bilo tudi mestece Porto Azzuro, kjer smo prav tako imeli največ težav z iskanjem hrane. Brez problema smo našli aperitiv za tastare, otroci pa so razočarani ostali brez sladoleda, saj ga ni bilo možno dobit nikjer.
V spominu nam bo stalo tudi mestece Marciana Marina, kjer je ob našem obisku ravno potekalo lokalno rajanje za noč čarovnic. Za simbolične prispevke smo se skupaj z domačini najedli domačih hot dogov in doma narejenih sladic. Tudi s sladkimi pijačami in lokalnim vinom niso šparali. Idealna podlaga, da so muci kakšno uro noreli z našemljenimi lokalci po trgu. Smo že omenili, da ob našem obisku ni bilo odprte niti ene restavracije?
6. Kolesarjenje na Elbi
Elba zadnja leta slovi tudi kot meka za MTB kolesarjenje. Del ekipe se je dogovoril z lokalno agencijo za celodnevno vodenje in shuttlanje po vzhodnem delu otoku. Ker so bili vmes prazniki tudi v Italiji, je bilo težje dogovoriti termin, saj je večina agencij že prenehala z vodenji. Fantje so bili navdušeni nad traili in priporočajo agencijo Elba MTB experience. Predhodna najava priporočljiva.
7. Na sladoled in božansko hrano v Toskano
Da smo malo popravili slabo kulinarično izkušnjo na Elbi, smo na trajektu za nazaj spontano sprejeli odločitev, da počitnice podaljšamo za eno noč. Na bookingu smo na hitro rezervirali apartma na agriturizmu. Naša prva postojanka pa je bil sladoled v San Gimminanu. Otroci so lahko primerjali kakšna je razlika med »najboljšim sladoledom na svetu« in »najboljšim sladoledom v Italiji«. Vrvež mesteca in ponudba je bil totalno nekaj drugega kot mesta duhov na Elbi. Več o San Gimminanu in našem potepanju po Toskani pa preberite v članku Dve družinici z otroki po Toskani
Po sladoledu je sledila vožnja do Agriturizma, kjer smo si privoščili božansko večerjo iz lokalnih dobrot in končno popravili vtis kar se tiče hrane na teh počitnicah.
Naslednji dan so punce odšle še na jahanje, fantje pa so se igrali na ogromnem igrišču. Odrasli smo predvsem vzdihovali nad razgledi na toskanske griče in Voltero v ozadju. Ob toplejših dnevih bi zagotovo izkoristili tudi njihov bazen.
Pred odhodom domov smo si na željo 10 letnega mulca ogledali še muzej mučenja v Volteri. Pohajkovanje po mestu pa smo izkoristili še za eno dobro kosilo v odlični restavarciji Porgi I’altra Pancia, kjer pripravljajo božanske testenine. Po dveh perfektnih obrokih, smo se proti Sloveniji odpravili navdahnjeni z Dolce Vita občutkom in mnenjem, da z (družinskim) obiskom Italije res težko zgrešiš.
