Destinacija: Šrilanka
Čas potovanja: Julij 2015
Časovna razlika: + 3,5 ure
Dnevi na potovanju: 21 dni
Starost otroka: 3 leta
Raj za: ljubitelje čudovite narave, starodavnih mest in kultur, opazovanja divjih živali v naravnem okolju, azijske hrane, svežega tropskega sadja, kokosovih orehov, prijaznih ljudi, surfanje na valovih in poležavanja na peščenih plažah.
Primerno za otroke: Na poti smo srečali ogromno evropskih družin, ki so potovale ali počitnikovale z otroki različnih starosti, tudi dojenčki. Če vas zanima, koliko je bila stara dojenčica, ki je tja potovala januarja, si preberite članek Šrilanka – dežela čajnih plantaž.
Vreme: Šrilanka ima dve monsunski obdobji, kar se najbolj pozna pri izboru plaže. Pozimi so primernejše tiste na jugu in zahodu, poleti pa na vzhodu in severu. Tudi v deževni dobi boste redko doživeli celodnevno deževje. Ponavadi gre samo za nekaj 10 minutne plohe. Mi smo v treh tednih doživeli štiri 10 minutne plohe in enkrat močen enourni naliv. Najvišja temperatura je bila okrog 38°C na območju starodavnih mest in Sigiriye, najmanjša pa okrog 15°C, ponoči v Nuwara Eliyi
Let: Iz Zagreba prek Dubaja do Colomba (glavno mesto Šrilanke) s Flydubai – nizkocenovno družbo, ki redno leti iz Zagrebškega letališča do Dubaja in naprej proti Colombu. Od Zagreba do Dubaja je let trajal 4:45 ure, sledil je 2 urni postanek in nato pa še 6 ur do Colomba. Skupaj slabih 12 ur do Šrilanke. Tudi na letu za nazaj smo imeli le 2,5 ure postanka.
Preden se odpravite na dolg let predlagam, da si preberete Kako se pripraviti na let z otrokom.
Viza: slovenski državljani za vstop v državo potrebujemo turistično vizo, ki velja do 30 dni. Naročite in plačate jo lahko tudi prek spleta.
Namestitev: v 21 dneh smo zamenjali 11 prenočišč. Nekaj smo jih rezervirali prek bookinga, druge po priporočilu. Kot zelo uporabni, so se izkazali nasveti šoferjev taksijev in tuk tukov. Povedali smo jim naš cenovni rang in če so poznali katero od prenočišč, so nas z veseljem pripeljali tja. Tam smo se ponavadi še dodatno pogajali za ceno. Ponavadi te namestitve niso bile dražje kot, če bi rezervirali prek interneta. Katere so nas še posebej navdušile, si preberite spodaj.
Buget:
- let: 525 EUR/osebo
- nočitve: med 16 in 35 USD/noč
- hrana in ostali izdatki: restavracije za turiste (5-10 EUR/obrok), lokalne restavracije (2-5 EUR/obrok)
Denar: s seboj smo imeli za vsak slučaj malo večjo količino dolarjev, večino pa smo denar dvigovali na bankomatih, ki so v vseh večjih naseljih. Paziti je treba le, da izberete pravo banko, saj se na nekaterih bankomatih plača dodatna provizija. Kot velikokrat do sedaj, se je dvigovanje na bankomatih izkazalo za najugodnejše.
Naše potovanje po dnevih: Letališče Colombo – Negombo – Kudawe, Kalpitiya – Anaradapura – Sigiriya- Dambulla – Kandy – Nuwara Eliya – Ella – Arugambay – Udu Walawe – Tangalle – Matara – Colombo – Letališče

Top 10 potovanja z otrokom po Šrilanki
Naslednje destinacije so napisane po kronološkem vrstnem redu in ne po priljubljenosti. Če bi morali izbrati naše najljubše 3, bi bil izbor tak: Potovanje z vlakom od Nuwara Eliya do Elle, Nacionalni park Udu Walawe in poležavanje v Arugam Bayu.
1. Kalpitiya
Naše potovanje se je pričelo v Negombu, kjer smo se spočili, naravnali na lokalni čas in naslednji dan s taksijem odšli do polotoka Kalpitiya. Cilj je bil preveriti opcije za windsurfing, vendar smo na koncu zaradi slabšega vetra (kajtarji so delovali zadovoljni) tri dni le uživali na plaži in raziskovali življenje v ribiški vasici Kudawe. Ker je tukaj potekala državljanska vojna, je ta del Šrilanke zelo slabo razvit, kar je dalo še poseben čar raziskovanju okolice in stika z domačini. Še posebej smo bili zanimivi otrokom 🙂

Poleti je na tem delu čas monsunov, zato je voda razburkana in motna. Ravno zato pa je primerna za kajtanje. Pozimi, ko je voda mirnejša, domačini ponujajo izlete s čolni, saj naj bi bilo v okolici veliko kitov in delfinov. Več o Kalpitiyi v zimskem času preberite v članku Šrilanka – kraljestvo čajnih plantaž.


2. Sigiriya in starodavna mesta
S kombijem in lastnim šoferjem smo se odpravili na ogled starodavnih mest. Začeli smo z ogledom Anuradaphure, starodavne nekdanje prestolnice, ki velja za eno najdaljše naseljenih mest brez prekinitve na svetu. Mesta tisočerih Dagob naj bi bilo naseljeno že v 4. stoletju pred Kristusom in je uvrščeno na seznam UNESCO kulturne dediščine. Mesto velja za enega najpomembnejših budističnih centrov, zato ga obišče ogromno romarjev. Celoten historičen park se razteza na ogromnem območju, zato potrebujete za temeljit ogled kar nekaj dni. Mi smo v parku preživeli par ur. Ogledali smo si znameniti Jaya Sri Maha Bodhi – sveti figovec, mogočno belo dagobo Ruwanweli Saya in starodavno dagobo Abayagiri. Našemu malemu popotniku so bile všeč predvsem neštete opice, ki se sprehajajo v parku in pozornost romarjev.

Še isti dan smo prispeli v Sigiriyo – Levjo goro. V vasi smo našli odličen curry in načrtovali vzpon na goro za naslednje jutro. Okolico gore še vedno obdajajo riževa polja in jungla, zato so nas domačini posvarili pred divjimi sloni in ostalimi živalmi, ko smo se zvečer sami peš odpravili proti penzionu.
Naslednje jutro smo se odpravili na goro. Najbolj nas je skrbela vročina, vendar smo večji šok doživeli na vhodu, saj je vstopnina za turiste kar 30€ za odraslo osebo, cena za domačine pa dober euro. Vzpon ni zahteven, zato se tja odpravi ogromno število ljudi. Veliko ljudi se zato raje odpravi na sosednje hribe in opazuje Levjo goro od daleč.
Pomembno za starše: Prvi del poti vodi čez historični park, kjer je veliko dreves. Lahko si ogledate ostanke starodavnega mesta, mi pa smo videli tudi ogromno različnih plazilcev, med drugim tudi kačo. Ko se dvignete višje, začne pihljati prijeten veter, tako da vročine niti ni občutiti. Kljub temu vzemite s seboj zadosti količine vode in malico, saj na poti navzgor ni nobene prodajalne. Na goro smo se odpravili v običajnih športnih supergah. Za celoten ogled s pavzami smo potrebovali približno tri ure.

Kljub gneči, se splača sprehodit na goro, saj je razgled iz nje čudovit. Impresiven pa je tudi podatek, da je bilo na gori mesto z vso infrastrukturo že v 5. stoletju. Več o tem, si lahko preberete tukaj.

Po jutranjem ogledu gore, smo se z voznikom odpeljali še do enega svetega mesta – Dambulla. Na žalost naš mulc ni bil več razpoložen za ogledovanje historičnih znamenitosti, zato smo morali ogled znamenitega Cave tample izpustiti in se skozi slikovito pokrajino odpravili naprej, do Kandya.

3. Pot od Kandya do Nuwara Eliye
Mesto Kandy nas ni najbolj navdušilo. Še najlepše smo se imeli na sprehodu okrog jezera, kjer smo opazovali ptiče in speče varane. Palačo smo si ogledali samo od zunaj, saj je bil vikend in zato še posebna gneča. Večina azijskih mest je umazanih, zato menim, da je z radovednim otrokom veliko bolj sproščeno potovati po naravi.


Načrtovali smo tudi obisk slonje sirotišnice, vendar smo se zaradi negativnih komentarjev in opisih kako dejansko tam ravnajo s sloni, odločili, da na mesto tega obiščemo nacionalni park in si jih ogledamo v naravnem okolju. Tako smo prespali samo 1 noč in se s kombijem odpravili do Nuwara Eliye. Pot je sicer izredno ovinkasta in zato neprimerna za tiste s slabimi želodci, vendar je narava čudovita! Dobre tri ure trajajoča pot nas je vodila mimo slapov, plantaž čajevca in tovarn čaja. Ustavili smo se v tovarni Glenloch.

Ogled tovarne je brezplačen in organiziran individualno, saj imajo dovolj osebja, da nihče ne čaka, zato je primeren tudi za najmlajše. Če ste sami, se vam za ogled tovarne ni treba predhodno najavit. Najprej nas je prijazna domačinka peljala na ogled tovarne, kjer smo spoznali postopek izdelave čaja, nato pa še v čajnico na degustacijo. Cilj je seveda prodaja njihovih izdelkov. Dejansko pa je bil to eden naših redkih nakupov na Šrilanki in smo veseli, da smo vsaj tukaj nabavili darilca za domače 🙂

Ob poti plantaže čajevcev presekajo potoki in reke, kar ustvarja čudovite kanjone. Ustavili in sprehodili smo se ob enem izmed slapov. Nekaj domačinov se je v vodi tudi veselo namakalo, čeprav je bila voda mrzla.

4. Igrišče v Nuwara Eliyi
Nuwara Eliya je zanimivo mestece iz kolonialnih časov: Ker so tam večinoma živeli Angleži je večina starih hiš zgrajenih v njihovem slogu. Nas je najbolj navdušilo otroško igrišče, ki leži znotraj Botaničnega parka Victoria. Pisana igrala, vlakec, vrteče kolo in prijazni domačini z otroki so odlični razlogi, da tam preživite nekaj ur. Še posebej zato, ker je bilo to sploh edino otroško igrišče, ki smo ga videli na naši poti. Za v park boste odrasli plačali vstopnino v višini 1€. Posebej pa se plača vožnja z vlakom in vrtečim kolesom (približno pol evra na osebo).


5. Potovanje z vlakom od Nuwara Eliye do Elle
Zagotovo je bila triurna vožnja s starodavnim vlakom po čudoviti zeleni pokrajini eden od naših najboljših doživetij na potovanju. Na vlak lahko vstopite že prej (recimo v Kandyu), vendar smo si mi raje izbrali krajšo varianto in si vmes ogledali še Nuwara Eliyo.
Postaja leži kakšnih 20 minut iz mesta, zato smo se tja zapeljali s tuktukom. Na voljo so bile le karte za 3. razred (1,8EUR / odraslo osebo), vendar bi jih izbrali tudi, če bi bil na voljo prvi razred 🙂 Odprta okna, počasno premikanje, prijazni domačini sigurno vožnji dodajo še poseben čar. Manj čarobno je bilo nato čakanje. Zaradi okvare vlaka smo odrinili z uro in pol zamude 🙂

Pomembno za starše: Na vlaku zna biti gneča, zato si izborite sedež vsaj za otroka. Domačini vam bodo zagotovo želeli odstopiti svojega, manj verjetno je to za turiste. Vlak se premika zelo počasi, vendar je vseeno treba biti previden, da se otroci ne nagibajo prek okna ali vrat, saj je vse odprto. Zaradi nepredvidljivih dogodkov se nujno založite s hrano in pijačo. Na vlaku sicer prodajajo vodo in prigrizke, vendar so večinoma pekoči, zato neprimerni za otroke.

6. Ella in Little Adam’s Peak
Ella je majhna vasica med zelenimi griči in čajnimi plantažami. Na “glavni” ulici boste našli par restavracij in trgovinic, večina družinsko vodenih penzionov pa leži nad železniško progo. Zato se ne čudite, če vas bodo lastniki penzionov pričakali na železniški postaji in jim boste nato peš sledili po železnici do vašega prenočišča. Tam namreč poteka najkrajša pešpot. Pot po običajni cesti traja najmanj 3x dalj.
Popoldne smo se opravili na Little Adam’s Peak, ki je bil še eden od naših najlepših doživetij. Čudovit razgled na zeleno pokrajino so spremljali otroci, nabiralke čaja, veverice pa tudi ostali turisti. Vzpon ni zahteven in je primeren tudi za malčke. Pot od Elle je večinoma položna, zahtevnejši je le zadnji del. Na koncu se pot strmo vzpne, ampak je tlakovana s stopnicami, zato naš malček ni imel večjih težav in je prehodil celo pot. Na vrhu se vam odpre čudovit razgled v dolino, na Ello in ostale vrhove. Kljub temu, da se je na vrh povzpelo kar nekaj ljudi, so se večinoma razgubili in tako smo lahko v tišini opazovali razgled.

Pomembno za starše: Za vzpon potrebujete navadne športne superge. Z malčki se odpravite, če ste prepričani, da zmorejo samostojno vsaj uro hoje v hrib, drugače priporočamo, da jih nosite v nosilki. Mi smo šli peš kar iz Elle, nekateri pa vsaj za del poti najamejo tuktuk, ki jih pripelje bližje k vrhu. Tako si hojo skrajšate vsaj za polovico. priporočamo, da se z vodo in morebitnimi prigrizki založite že v Elli, saj ob poti ni ponudbe.

7. Arugambay
Po več dnevnem potovanju smo si privoščili en teden poležavanja na plaži. Sezona je bila primerna za vzhodno obalo, zato smo si izbrali Arugambay – eno najbolj znanih surfarskih mestec na Šrilanki. Tam boste našli dooolgooo peščeno plaža, idealne valove za vse nivoje surfanje, urice joge in vso ostalo ponudbo v slogu backpack turizema, ki sodi zraven 🙂

Pomembno za starše: čeprav je zaliv znan po valovih, je v mini laguni mirna voda in dovolj prostora, da lahko vaši otroci varno čofotajo do onemoglosti. Priporočamo, da ste nastanjeni čim bližje laguni, saj boste z majhnimi otroki večino časa verjetno preživeli prav tam. V bližini je tudi večji resort z restavracijo in izposojo ležalnikov, ki so postavljeni v senci palmovih dreves. Mi smo tam redno koristili njihove viseče mreže, v katerih si je naš mulc privoščil popoldanski počitek. V okolici Arugambaya je veliko zanimivih plaž, na katere se odpeljite s tuktukom. Priporočamo plažo Peanut farm, kjer vam na ogromnih gugalnicah pod palmami postrežejo tudi odlične sveže sokove in hrano. Pazite le, da se vrnete še pred sončnim zahodom, saj v tem času divji sloni hodijo na napajališča v bližini plaž in so lahko nevarni za ljudi.

8. Nacionalni park Yala East
Lastnik našega apartmaja nas je kar s tuk tukom odpeljal na obrobje nacionalnega parka, saj smo želeli videti krokodile, slone, bivole in opice v divjini. Videli smo vse našteto, od blizu preučili mrtvega krokodila in celo slišali Šrilanškega medveda – šobar ali termitski medved, ki živi v parku. Na poti proti Arugambayu nam je pot prečil tudi podivjani mladi slon, ki je verjetno iskal hrano ali pa zabavo, zato smo hitro pobegnili nazaj v civilizacijo. Izkušnje je bila zanimiva, avanturistična, vendar če bo to edini nacionalni park, ki ga mislite obiskati, vam priporočam, da najamete pravi jeap in se podate v Nacionalni park s pravim vodičem.

9. Nacionalni park Udu Walawe
Julij in avgust sta ena najboljših mesecev za opazovanje slonov v nacionalnem parku Udu Walawe. Da smo se odločili za ogled slonov v naravnem okolju in ne v sirotišnici, je bila sigurno ena boljših odločitev. Videli smo okrog 100 slonov, med njihovimi vsakdanjimi opravili kot so kopanje in hranjenje. Od daleč smo opazovali smo celo tritedenskega slončka. Poleg tega so v parku tudi krokodili, plazilci, bivoli in nešteto ptičev. Na žalost nismo videli nobenega od štirih tam živečih leopardov 🙂

Pomembno za starše: vaša izkušnja bo odvisna tudi od voznika. Toplo priporočamo spanje in organizacijo safarija v Silent bungalovu. Voznik je odlično poznal park, se izogibal ostalim vozilom in nas vedno pripeljal do slonje družinice pred ostalimi. Pokazal nam je tudi ogromno plazilcev in ptičev, ki jih sami nikoli ne bi opazili. Ogled je trajal skoraj 4 ure, zato se na safari odpravite s spočitim otrokom. Naš je med vožnjo tudi zakinkal 🙂



10. Od Tangalle do Matare
Zadnje tri dni smo preživeli v obmorskem mestecu Tangalle. V tem času je morje bolj razburkano, vreme je spremenljivo, lahko tudi dežuje, temperature pa so še vedno dovolj visoke za poležavanje pod palmo. Dobra stran je, da so cene namestitev ugodnejše, kar se je poznalo tudi pri naši nočitvi v družinsko vodenem hotelu z bazenom s pogledom na morje. Kljub vsemu smo se kopali tudi v morju in uživali v odlični hrani. Po naključju smo odkrili tudi visoko ocenjeno restavracijo s pogledom na idiličen zaliv – Cactus Lounge Restaurant, ki jo toplo priporočamo.

Od Tangalle smo se odpravili direkt na letališče. Prvi del poti do Matare smo prepotovali s tuktukom, od matare do Colomba pa smo šli z vlakom. Na poti do Matare so si ogledali tudi Blow Hole, ki jo lahko brez slabe vesti izpustite iz svojega seznama, ker res ni nič posebnega.

Bolj impresiven je svetilnik na naj južnejši točki Šrilanke. Če boste imeli čas, se vzpnite do vrha. Mi ga na žalost nismo imeli, se je pa naš mulc za slovo še okopal v morju.

V Matari smo se vkrcali na vlak in se 4 ure vozili do Colomba. Na žalost ta vožnja ni bila tako idilične, kot tista med čajnimi plantažami. Na vlaku je bila vedno večja gneča, razgled pa s prihodom v Colombo vedno manj privlačen. Iz glavne postaje smo se na letališče odpravili z vlakom, kar je trajalo še dodatno uro in pol. Ta drugi del bi bilo bolj smiselno iti s tuk tukom.

Pomembno za starše, če potujete na Šrilanko
Prenočišča: v treh tednih smo zamenjali 11 prenočišč. Vse nastanitve so bile preproste. Pogoj je bil komarnik nad posteljo, ventilator in lastna kopalnica. Vse ostalo je bilo stvar presenečenja 🙂 Priporočamo tista, ki so nas presenetila v pozitivnem smislu, glede na ceno in na storitev, ki smo jo bili deležni:
- Arugambay: Emma – manjši penzion z neposrednim dostopom do plaže, s čistimi sobami s kopalnico in tremi bungalovi na plaži. Lastnik nas je s tuk tukom tudi odpeljal do Yala east nacionalnega parka, kjer smo opazovali krokodile, slone, goveda in celo slišali medveda

- Udu Walawe: Silent Bungalow – družinski penzion, ki je presegel vsa pričakovanja. Lastnik nas je z jeapom odpeljal na safari v Udu Walawe park, njegova žena pa nam je skuhala najboljši kari kar smo jih jedli. Zagotovo najbolj prijazna domačina, kar smo jih spoznali na poti. Cena nočitve z zajtrkom pa nas je stala le 16$ na noč za vse tri.

- Kudawa, Kalpitiya: Sha Beach Resort – v Kalpitiyi so nas presenetile visoke cene nočitev, zato smo bili veseli, ko smo našli Sha Beach Resort. Manager je izredno srčen človek, ki je skušal ustreči vsem našim željam. Res pa je, da smo bili edini gostje 🙂

- Tangalle: Nuga eden – zadnje dve noči smo po naključju pristali v čudovitem družinskem hotelu z ogromnim bazenom in čudovitim vrtom. Ker je bila v času našega obiska nizka sezona, je bila cena nočitve z zajtrkom le 35$.

Kaj smo spakirali za tri tedne? vsak od nas je imel ene japanke in športne superge. Ne pretiravajte z oblačili, sploh ne s toplimi. Najnižja temperatura je bila v Nuwara Eliyi (okrog 15 stopinj ponoči). S sabo smo vzeli tudi manjšo kanglico in lopatko, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj tega na laži v Arugam bayu ne bi mogli kupit. Poleg stvari za osnovno osebno higieno, priporočamo, da s seboj odnesete tudi dobro kremo za sončenje in potovalno lekarno.

Kaj se lahko kupi na Šrilanki? Praktično vse, zato ne pretiravajte s prtljago. Tudi v najmanjši vasici boste našli mini prodajalne, kjer boste lahko kupili vodo in piškote.

Prevoz? Na naši poti smo preskusili vse, razen avtobusa, saj se nam je ta zdel še najmanj udoben in najnevarnejši. Najbolje se je izkazal prevoz s tuk tukom in z medkrajevnimi taksiji, ki smo si jih delili z ostalimi potniki.

Več o hrani, zdravju, dodatnem cepljenju in prevozu si preberite v članku 10 razlogov zakaj je Šrilanka primerna za potovanje z otrokom in en razlog zakaj ni.
Zgornji opisi in informacije so vtisi in dejstva, ki sem jih doživela jaz z mojo družino. Za več informacij o potovanju mi lahko pišete na: info@kamzmulcem.si.