Z družino v Nacionalni park Sutjeska na Maglić – najvišjo goro BiH

Si predstavljate kraj, kjer se v čarobno pravljico združujejo bogate reke, zelene doline, planinska jezera, najvišji vrhovi, nešteto razglednih platojev, eden od najbolj ohranjenih pragozdov v Evropu, v bližini pa najdete enega najlepših kanjonev na svetu? Kraj, ki ne slovi samo po neverjetni naravi, temveč je tudi pomembno zgodovinsko obeležje in v sebi nosi zgodbe ene najpomembnejših bitk 2. svetovne vojne? Mi smo ta kraj na meji z BiH in Črno goro –  Nacionalni Park Sutjeska obiskali v mesecu juliju. 6 dni brez elektrike, tekoče vode in signala smo preživeli na tem čarobnem kraji in

• se povzpeli na najvišji vrh BiH – Maglić (2.386 nmv),
• se družili in obiskali pastirje v planini in se spoznali z njihovim načinom življenja,
• uživali v lepotah Trnovačega jezera (srce Črne gore),
• spali v tradicionalnih planšarskih katunih z razgledom za milijon dolarjev v Prijevoru tik pod Maglićem,
• obiskali 20.000 let star pragozd Peručica,

in z našimi prijatelji iz www.putovanjazapet.com doživeli najlepšo družinsko pohodniško pravljico.

Naša pot se je začela v Sarajevu (iz Ljubljane), kjer smo prespali dve noči. Kaj vse je dobro početi z mulci v Sarajevu si preberite v v članku: Vikend u Sarjajevo – mestu s posebno energijo.  Vsekakor priporočamo, da poleg centra Sarajeva ne zamudite čudovitega razgleda na celo mesto s Trebevića – vrh nad Sarajevom, ki ga lokalci imenujejo kar pljuča Sarajeva, do katerega pridete kar z Trebevićko žičnico, ki pelje iz centra mesta.

Dolina reke Sutjeska z najvišjo goro BiH – Maglić

Pohodna organizacija po dnevih:

1. Dan – Prijevor – Trnovačko jezero (cca 3 h hoda z najmlajšimi, 5,5 km)
2. Dan: Trnovačko jezero – Maglić – Trnovačko jezero (cca 9 h hoda z najmlajšimi – 4,5 h vzpona in 4,5 h spusta).
3. Dan: Trnovačko jezero in kosilo pri planšarjih
4. Dan: Trnovačko jezero – Prijevor (cca 3h hoda z najmlajšimi)
5. Dan: Pragozd Peručica (Dragoš sedlo do Prijevora, cca 4 h hoda z najmlajšimi
6. Dan: Povratek domov

Pohodna ekipa: 4 odrasli in 5 otrok (11, 9, 9, 6 in 5) .

Izhodišče: Tjentište – Prijevor

Od Sarajava do Tjentišta v Črni gori je kakih 2,5 ure vožnje po lokalnih cestah. Od Tjentišta do Prijevora, kjer smo pustili avto, je pot slaba in vzame še kako uro. Pomembno je vedeti, da tu ni ne signala, ne vode, ne elektrike, zato smo zaradi malo večje količine prtljage prosili lokalne planšarje, da so nam s konji prepeljali prtljago do Trnovačkega jezera. Več o Nacionalnem parku Sutjeska najdete na njihovi spletni strani. 

Vzpon na najvišji vrh BiH – Maglić 

Na Maglić smo se odpravili ob 6h zjutraj, saj smo se želeli izogniti vročen soncu v popoldanskih urah. Pred nami je 5,5 km dolga pot. Prvi del vzpona je najtežji. Pot je strma, speljana po melišču, ki drsi. Z rednimi postanki in timskim duhom smo po 2,5h prišli do najlepše razgledne točke na Trnovačko jezero, ki nas je na poti ves čas spodbujalo v ozadju.

Čas je bil za prvi piknik na travi. Od tu pa je pohod na Maglić samo še pravljica, saj se pot nadaljuje po slemenu, po potkah, ki ga obdajajo čudoviti razgledi – na eni strani na stene Volujka na drugi strani pa pogled seže do doline Pivskega jezera. Na poti vas spremljajo čudovite gorske cvetice vseh barv. Hvaležni smo za lepo, jasno vreme, z nekaj oblaki, da nam ni prevroče, in na dejstvo, da je bil to edini dan v treh dneh, ko na vrhu ni bilo megle in smo lahko se naužili lepih razgledov.

Pa kakih 1,5 hoje pridete na vrh črnogorskega Maglića (2 metra višji od bosanskega), ki ponudi še zadnji razgled na jezero.

Do bosanskega Maglića je še pol ure. Zadnjih 10 min smo morali malce plezati po skalah, s skupnimi močni nam je uspelo in dosegli smo veličasten vrh s 360 stopinj razgledom na vse strani. Če smo še na črnogorskem Magliću mislili, da nam ne bo uspelo, smo zdaj vsi srečni, da smo ekipno premagali ta vrh.

Po polurnem postanku smo se odpravili nazaj, ni se nam mudilo, je bil pa zadnji, strm spust po melišču do gozdne meje izziv za vse nas. Vsi smo kdaj pristali na riti, malce je že vročina pritiskala, a nam je okoli 14h uspelo doseči gozdno mejo nad jezerom, kjer smo v senci imeli zadnji piknik in se odpravili nazaj do jezera. Tu nas je že čakal čuvaj s toplo juhico in čestitkami, iz planine pa so nam planšarji prinesli domač kajmak, kislo mleko in tople lepinje.

Pomembni napotki:

• Edina primerna pot na Maglić z otroki je iz Trnovačkega jezera, pot iz Pijevora ni primerna niti za bolj izkušene odrasle planince.
• Vzemite veliko vode (sicer je na Magliću tudi izvir pitne vode, a ga z majhnimi otroki ne bi iskala, saj se pogosto zgodi, da ga planinci ne najdejo, čeprav je označen).
• Na pot se odpravite najkasneje ob 6h zjutraj (prej preverite vreme).
• S seboj vzemite visok zaščitni faktor. Mi imamo pravilo, da se začnemo oblačiti v dolge rokave, ko sonce postane močno.
• Če imate kakršnekoli dvome glede vzpona z majhnimi otroki, se prosim spomnite, da najboljša odločitev v gorah je »Raje ne gremo«.
• Obvestite čuvaja Miloša pri Trnovačkem jezeru, da greste na Maglić, da vas bo lahko spremljal.

Trnovačko jezero  – srce Črne gore

Ta gorski dragulj v obliki srca, je svoje mesto našel pod dvatisočaki, ki sestavljajo gorsko verigo z vrhovi Meglić, Bioč, Volujak, Vlasulj in Trnovački Drumitor. Pot do jezera je najbolj popularna pohodniška pot v NP Sutjeska, saj je obisk tega jezera primeren tudi za enodnevni izlet. Dostop je možen samo peš (5 km, lahko označena pot, 2h odrasle hoje). Vsak del te poti nudi svoje doživetje  – prične se na razglednem Prijevoru, nadaljuje se po razgledni poti mimo zapuščenih planšarskih zidanic, kmalu na poti prečkate državno mejo BiH in Črno goro ter prestopite v park reke Pive. Nato se spustite v gozd, ki vas pripelje do Suve jezerine s travo višjo od vas, pa potem spet preidete v gozd, dokler vas naenkrat ne preseneti pogled na mirno jezero med gorskimi očaki.

Ni ga človeka, ki ga ta pogled ne bi popolnoma prevzel. Ob jezeru smo prespali 3 noči. Ob njem stoji samo čuvajeva hiška s teraso in ena planinska kočica z ležišči, ki je pripadla nam, a smo jo rezervirali že v mesecu marcu. Ob jezeru je dovoljeno kampiranje.

Ključna aktivnost ob jezeru je bilo kopanje v presenetljivo topli vodi (poleti tudi do 22 stropinj), lovljenje in priprava rib. V jutrih smo uživali v tišini in sprehajanju okoli jezera, ob večerih pa smo uživali ob ognju in druženju s čuvajem, ki nam je povedal toliko zanimivih zgod – med drugim tudi, da se zadnje dni okoli potika medved. 😊

Eno popoldne smo namenili druženju z lokalnimi planšarji, ki živijo na približno pol ure oddaljeni planini nad jezerom. Njihova planina je čudovita, tu bivajo od zadnje stopljenje zaplate snega v mesecu maju, dokler ne pritisne mraz v oktobru.

Planšarji so nas zagledali že od daleč ter nam pripravili okusno domače kosilo z lokalnimi dobrotami – polento s kajmakom, slani in neslani mladi kajmak, sir in ovčetino. Na koncu nas je čakala še domača sirova pita izpod peke. Čas se tukaj ustavi in nikogar ni motilo, da se nam je pri kosilu pridružila krava, ki je na poti polomila pol ograje. Otroci so bili na začetku sramežljivi, a ko pride v igro žoga in nogomet med kravjeki, kamni in potočkom, so že prijatelji in vsi vse razumejo. Naše otroke povabijo, da gredo skupaj po ovce na bližnji plato.

Vse to opravijo otroci sami, medtem ko moški kramljajo ob kozarčku domače rakije, mame pa se v hiši pogovarjamo o nujnih gospodinjskih opravilih in kako se izdeluje sir.

Tudi oni potrdijo, da se že nekaj dni naokoli potika medved. Pozno popoldne smo se vrnili domov, kjer nas pričaka čuvaj jezera s pladnjem z večerjo. Nas pa je pred prihodom sem od vsega najbolj skrbelo kaj bomo jedli in kako bomo shranjevali živila :).

Trnovačko jezero in njegove ljudi težko zapustimo, ko se po štirih dneh odpravimo nazaj proti Prijevoru.

Prijevor – nočitev z razgledom za milijon dolarjev

Prijevor – visokoravna razgledna planota (1660 nmv) je zavzela premium lokacijo tik pod bosnskim Maglićem in ravno nad pragozdom Peručica, nudi pa enega najlepših razgledov v NP Sutjeska.

Tukaj smo se namestili v t.i planšarskih katunih – tradicionalne zidane hiške,  v katerih najdete 6 ležišč, peč in mizo. Kljub temu, se nam je vsem 9 uspelo namestiti vanj. Tudi tukaj ni elektrike, ni signala, izvir vode pa je 300 m hoje od katunov. Naša najljubše mesto je bila razgledna klop z mizo, kjer smo uživali v čudoviti okolici. Tukaj smo tudi vsi dobili prijatelja za celo življenje – sosed Banja – zadnji tukanjšnji planšar, ki je skrbel, da smo imeli dovoljšno zalogo lokalnih mlečnih dobrot in da smo slišali nešteto lokalnih zgodb in prigod.

Peručica  – 20.000 let star pragozd, ponos cele Evrope

Še eno čudovito zgodbo v teh krajih piše prazgod Peručica, eden najbolj ohranjenih in zadnjih pragozdov v Evropi, v katerem je 90 % površine še ne raziskane in kar nekaj obiskovalcev se je v njej zgubilo, tako da je vstop brez usposobljenega vodnika prepovedan.

Z avti smo se zapeljali do Dragoš sedla in se odpravili na 4 h urno pot nazaj do Prijevora – 7 km. Že ob samem vstopu nas je pozdravil veličasten gad, ki ga je vodnik s svojim ostrim očesom zapazil med listjem. Za nekatere je bila to dobra novica, no drugi smo večino poti gledali v tla. Kmalu zatem nas je pozdravila sova, nekje ob potoku pa je naš vodnik našel še odtis volkova tace v blatu.

Pot so nam križala padla debla in gosto rastje, prehodi čez potoke pa niso bili vedno enostavni, hodili smo v tišini, kar je bil za otroke zagotovo največji izziv. Vodnik nam je med potjo pokazal medvedje drekce in na deblu ostanke medvedje dlake. In to le v štirih urah. Hoja v gostem rastju ni bila enostavna, zaradi komarjev smo bili oblečeni v dolge obleke, vročina med rastjem pa je kar pritisnila.

A na koncu spet najlepši razgled s Prijevora, kjer nas je že čakal Banja s svojimi kravami, ki so nas potem pospremile do katunov. Dokaj utrujeni smo si prižgali ogenj, premleli vse zgodbe in dogoodivščine, ki smo jih doživeli in zjutraj smo se morali posloviti.

O sami organizaciji teh pohodniških družinskih počitnic se tukaj nismo veliko razpisali, a v primeru, da bi vas zanimalo, prosim pišite na info@kamzmulcem.si in vam bomo podali vse potrebne informacije.

Če boste že v teh krajih, predlagamo, da si preberete tudi članek naših Kam z mulcev poznavalcev po BiH in o njihovih čudovitih doživetjih z Zelengore in njenih jezerih in rafinga z mulci na reki Tari.

Zgoraj opisane informacije so vtisi in dejstva, ki smo jih doživele Kamzmulcem mamice s svojo družino. Za več informacij nam lahko pišete na: info@kamzmulcem.si.