Za starše, ki bi radi mulca sami postavili na smučke, najdete na tem mestu nekaj »po domače« zapisanih nasvetov. Ti so nastali kot plod lastnih izkušnenj, napak in domišljije.
O tej temi se je že pisalo v članku Z mulci na smuči – nasveti za varen in zabaven začetek in predlagam, da začnite pri omenjenem članku.
Nasveti v članku niso mišljeni kot priročnik, lahko jih uporabite kot nabor idej, mnenj, odgovorov na vprašanja, ki so mi jih mnogi zastavili. Nikoli pa ne bo vse veljalo za vsakogar; vsi otroci so si med seboj različni, nekatere stvari pa veljajo za večino od njih. Poslušajte svoje otroke in se z njimi igrajte!
Naše mnenje je, da za smučanje nikoli nisi prestar ali premlad, pravilo št. 1 pa je uživanje! No ja, na tečajih običajno omenjamo še pravilo št. 2: nikoli se nikogar in ničesar na noben način ne dotikaj – torej ga ne porivaš, mu hodiš po smučeh, se zaletavaš vanj, drezaš s palico in poskušaš to vedno preprečiti – povzemam tudi iz FIS pravil 😉
Kje začeti? Najprej s pravo opremo!
Za otroke je škoda kupovati novo, ko pa stara ravno tako deluje. Včasih še boljše – npr. pancarji so bolj uhojeni in mehki, imajo več klipsen, zato nogo bolje primejo, niso tako težki, a pazite, da bo oprema otrokom prav, naj funkcionira, bo primerna in redno servisirana. Pred uporabo jo preverite. Pogosta napaka so napačno pritrjene vezi, z nesrečnim težiščem ali nezmožnostjo prilagoditve na dolžino pancerja. Smuči naj bodo raje krajše kot dolge (70cm+). Prekratke skorajda ne morejo biti.
Plastične smučke so super le za zares majhne otroke (1-2 leti), a naj z njimi hodijo doma, po vrtu, po stanovanju (za hec lahko nanje pritrdite rabljene cunje in vam ne bo potrebno loščiti stanovanja ;)) Z njimi naj se lovijo, igrajo, dobijo občutek za podaljšane noge in gibajne na snegu, vstajanje in padanje. Nikakor pa otroke z njimi spuščat po klančinah, saj so nestabilne, nevarne. Otroci lahko z njimi pridobijo strah, ne pa veselja do smučanja.
Nato sledi ogrevanje in privajanje na sneg, smuči.
Ta del je zares pomemben: tudi če se poleg otrok učenja smučanja lotevajo odrasli, definitivno priporočamo najem smučarskega učitelja, vsaj za 1h, saj pravi prvi pristop lahko nadaljne učenje še kako olajša. Tukaj lahko vsakdo pridobi največ spretnosti.
Otroci naj se vozijo samo po eni smučki, kot na skiroju in delajo pentljo, rišejo sončke, osmice in snežake, se obračajo, prestopajo, hodijo vzporedno (npr. vzporedno vzpenjanje v breg), prestopajo vejice, narisane črte, kepe, se lovijo/te; padajo in se pobirajo – npr. skozi igrico dan/noč. Čimveč v igri in zabavi BREZ PALIC. Ko se vam zazdi, da razume kako se lahko odrine v polkrog, kaj pomeni da se »postavi na robnik«, ali pa mu postane zares dolgčas, mu dodajte še drugo smučko in naj ponovi čimveč stvari, da dobi občutek. Na mestu mu pokažite klin, oz. po domače »pico«, lahko se igrate igrico »pica«/«pomfri«, kako naj se ustavi in peš vzpenja v breg – po domače » štanfa«. Naj štanfa in se na sredini ali na koncu ustavi (tu lahko uporabite igrico policaji). Šele ko mulc te stvari zna, je primerno nadaljevati z vlečnico, nič prej. Ničesar ne boste prehiteli, prej otežili, če se vam bo v tej točki mudilo.
Če se zna ustavit, menimo, da ga ni potrebno siliti v vožnjo v »pici«, »torti«, pravilno v klinu. Če drži smuči paralelno (torej v »pomfriju«) mu bo kasneje toliko lažje. Zdi pa se smiselno, da vsaj nekaj zavojev naredi v »pici«. Če ga želite naučili zavoj, se lotite vsakega zavoja posebej – lahko tudi 3x v eno stran, da lažje razume. Vedeti mora, da med zavojem na zunanji smučki pokrči koleno navznoter, s tem obremeni notranji robnik in tako naredi zavoj. Še posebej zato, ker ima večina otrok in staršev že carving smuči.
Vozite se v koloni, vlakcu, račkah, eden za drugim… Igrajte se avtomobilčke (zagotovo ste že kdaj koga videli na tak način smučati po smučišču), ploskajte si med zavoji, mahajte, kopljite luknje, sadite in obirate plodove, jih zalivate, karkoli vam domišljija dopusti 🙂 Da bodo mulci suvereni, jim pomaga le kilometrina;))
Kasneje med zavoji težite k temu, da naj imajo noge čimveč paralelno, »v pomfriju«. Med zavoji naj ploskajo, delajo počepe, skačejo, 1x, 2x, naj dvigujejo po eno nogo (slednjega zagotovo ne morejo izvajati v položaju klina. Osebno se mi zdi ta vaja daleč najboljša od vseh. Najprej naj dvigujejo zgornjo smučko (tisto proti bregu), potem tudi spodnjo (na spodnji strani brega). Iz tega položaja običajno vsi hitro preklopijo na paralelno smučanje. To je lahko zelo kmalu, tudi po 10min z obema smučkama na nogah na snegu.
Pomembna je tudi izbira terena.
Raje si za začetek izberite položno strmino, dolg iztek. Sama običajno izberem manjša smučišča, ki imajo poceni karte, običajno tudi sankališča in druge animacije, saj otroci običajno niso prav hudo vztrajni. Zdaj je tovrsnih sankališč kar nekaj, na Gorenjskem praktično v vsaki vasi. Karte proge z vrvmi in »zajlami« so običajno od 5 do 10 €. Poleg omenjenih v članku Z mulci na smuči – nasveti za varen in zabaven začetek, bi dodala še nam ljube:
- Straža na Bledu
- Pokljuka (Jelka, Sport)
- Viševnik
- Soriška planina
- Mojstrana
- letos so ponovno odprli tudi Zatrnik
- zapeljite pa se tudi do Kriške planine ali zgornje postaje žičnice na Krvavcu
Preden nadaljujete z mulci na vlečnice, jajčka, sidra, ali pa na bolj strme terene, jih obvezno naučite še vožnje vzvratno oz. v »rikverc«. Pica v rikverc: otrok naj tokrat sprednji del smuči razširi in repke smuči tišči skupaj, ravno obratno kot pri vožnji v naprej. Sicer teh navodil ne najdete v nobeni šoli smučanja, a tudi ustavljanja ne boste našli. Moje mnenje je, da je to ključno, kot tudi začetni trening po eni smučki in štanfanje. Saj slej ali prej na žičnici otrok tudi pade in se zna na tak način ustavit. Tudi če kdaj pade med smučanjem, se hitro pobere in enostavno sledi. Sama to vedno prakticiram tudi pri tistih, ki se recimo ne znajo ustavit v pici. Tako preusmerijo pozornost drugam in morda na drug način hitreje usvojijo princip. Pa še res se jim zdi kul 🙂
Za vožnjo paralelno je potrebna le vaja vaja vaja. Delajte po en zavoj v isto stran večkrat. S palicami naj se vam nikamor ne mudi. Če že mislite, da jih morate vključiti, jih dajte v vajo in igro. Naj z obema rokama »štopajo« in palice poskusijo obdržati položene na zapestjih rok, kar je super vaja za pravo držo. Videli boste, kako hitro s palicami pozabijo, kako so prej dobro smučali. Naj se vam z njimi res ne mudi.
Otroci na smučajo kar nekaj časa z vami v koloni, kot račke eden za drugim. Neverjetno, kako pozabijo na vse naučeno, čim lahko nekaj 10 m odpeljejo samostojno. Takrat se večinoma vsi spustijo le naravnost, kot da prej ne bi vadili. In še za konec: z demonstracijami pretiravajte! To pomeni, da delajte dolge zavoje, saj ji otroci skrajšajo vsaj za polovico, izbirajte primerne terene, navajajte jih tudi na hitrost.
Teoretično se sliši enostavno? V praksi preverjeno deluje, a ne vedno pri lastnih otrocih 🙂 Nikar ne obupajte, ampak se IGRAJTE in UŽIVAJTE!
Nikoli in nikdar pa ne pozabite na prvo pravilo. UŽIVAJTE! 😉
Nina Ražen je biologinja in profesorica biologije, tabornica, popotnica, športnica, turistična vodnica, vaditeljica rolanja, drsanja in smučanja. Smučarske izkušnje s poučevanjem že 15 let pridobiva tako doma, kot v tujini. Je mama dveh nadobudnih hčera (1.5 in 3 leta), od katerih se uči drugačnega pogleda in doživljanja sveta okoli sebe prav vsak dan. Za dodatna vprašanja vam je na voljo preko maila nrazen@gmail.com.
