Deset dni z avtodomom. Brez kakršnih velikih načrtov. Cilj nam je bil le, da krenemo proti Španiji. Želeli smo avanturo. Popolno svobodo, neodvisnost od avtobusov, vlakov, letal. Na koncu smo pristali v Provansi. Čisto nič nam ni bilo žal.
Destinacija: Provansa, Francija
Čas potovanja: maj 2016
Dnevi na potovanju: 10 dni
Starost otroka: 10 mesecev
Raj za: raziskovanje
Primerno za otroke: vseh starosti
Vreme: najlepši čas za obisk Provanse je verjetno junij, julij, ko so polja sivke najbolj bujna. Je pa seveda v tem času tudi primerljivo večja gneča. V mesecu maju je vzdušje v Provansi veliko bolj mirno z vidika obljudenosti. V našem primeru je bilo kar vetrovno, vendar sončno. Temperatura se je gibala med 15 in 20 stopinj Celzija.
Namestitev: avtodom
Budget:
- najem avtodoma: 10 dni x 70 EUR = 700 EUR + 125 EUR za čiščenje
- hrana: 150 EUR
- gorivo: 280 EUR
- cestnine: 145 EUR
ZAKAJ smo se odločili to destinacijo?
Z avtodomom smo želeli na desetdnevno potovanje proti zahodu celinske Evrope. Provansa je bil sprva zgolj postranski cilj, saj smo si v turobnem majskem vremenu, ki je takrat zajelo naše kraje, zaželeli malce španske toplote in sproščenosti.
Naša mala Ula se je na poti odlično odrezala, v kar nismo niti dvomili. Nismo pa želeli, da bi bila dolge ure vpeta v svoj avtomobilski stolček, zato smo se vestno na dobri dve uri ustavljali in ji dali možnost, da uživa na prostosti.
Takega bolj lagodnega in počasnega tempa sva se hitro navzela tudi s partnerko Maško, kar pa je posledično pomenilo, da prav ekstremno daleč (beri do Španije) v teh desetih dneh verjetno ne bi prišli. Po prvem dnevu potovanja, ki se je končal nekje sredi gričkov nad Verono v Italiji, smo tako zaključili, da krenemo predvsem na pot po Provansi.
Z le nekaj izpisanimi opornimi točkami za morebitne postanke na tem območju smo sproščeno in neobremenjeno odtavali med nešteta polja in simpatična mesteca, kjer vsako posebej vabi s svojim fotogeničnim videzom. Ustavljali smo se, ko smo videli zanimiv kraj, kar je pomenilo skoraj vsako uro.
Neprestano so nas iz avtodoma vabili sijani razgledi, opusteli gradovi, neskončna makova polja in simpatične vasice, kjer so bili krajani izjemno prijazni.
TOP 5 POTOVANJA, ki so nas še posebej očarala:
- Gorges du Verdon
- Moustiers Sainte Marie
- Saintes Maries de la Mer
- Marseille
- Lac de Sainte Croix
POTOVANJE PO DNEVIH
1. DAN: Nekje nad Verono (Italija)
2. DAN: Finale Ligure (Italija)
3. DAN: Cotignac (Francija)
4. DAN: Nekje blizu Aix-en-Provence (Francija)
5. DAN: Camargue, Saintes-Maries-de-la-Mer
To obalno mestece leži sredi močvirnatega območja Camargue. Je nakakšna oazica sredi močvar in izhodišče za opazovanje plamencev in jahanje konjev. Maj je odličen mesec za obisk, saj takrat ni komarjev. Baje pa je v toplih, poletnih mesecih tamkajšnje bivanje precej neznosno zaradi komarjev.
6. DAN: Arles, Marseille, Gréoux-les-Bains
Marseille je čudovito obalno mesto z izstopajočo utrdbo na pečini v središču. Ker je pristaniško mesto se na vsakem koraku čuti etnična pestrost prebivalstva. Posledično mu manjka malce tistega klasičnega francoskega šarma, ki ga srečamo denimo v Parizu.
7. DAN: Moustiers-Sainte-Marie
Moustiers-Sainte-Marie je vasica skrita med dve pečini že od daleč vabi z izstopajočim videzom. Na njenih vijugastih in strmih ulicah najdemo presenetljivo živahen utrip ljudi, ki večinoma pokušajo lokalne sire ali pa se vzpenjajo na cerkvico, ki stoji visoko na eni od pečin.
Lac de Sainte Croix je sinje modro jezero in pravi biser sredi hribov. Vizualno privlačno mesto, hkrati pa v poletnih mesecih prizorišče športov na veter (kajtanje, wind surfanje…).
Gorges du Verdon je domnevno eden najlepših kanjonov v Evropi. Izdolbla ga je reka, ki se izteka v prej omenjeno jezero. Čisto ob kanjonu se ves čas vije cesta s katere lahko občudujemo predvsem odlične razglede.
8. DAN: Castellane, Eze, Monaco
9. in 10. DAN: Verona
Postanek v Veroni med povratkom domov.
POMEMBNO ZA STARŠE
Potovanje z avtodomom in malim otrokom zahteva zgolj malce manj intenziven tempo vožnje in posledično veliko ustavljanj. Je pa vsak postanek za otroka popolnoma nov svet, saj si venomer v gibanju in na novih lokacijah.
- Otroška oprema: otroški avto sedež, voziček, otroški sedež za kolo, nahrbtnik za nošenje otroka, gora plenic in osvežilnih robčkov
- Aktivnosti: v prvi vrsti preživljanje oddiha na prostem. To pa je predvsem pomenilo raziskovanje v vseh pogledih (pohodništvo, kolesarjenje).
- Hrana: Glede na tip potovanja smo vso hrano pripeljali s seboj. To pa smo dnevno dopolnjevali z lokalnim kruhom, vini in siri, po katerih je Provansa znana.
- Zdravje: evropski zdravstveni standardi. Koristite lahko evropsko zdravstveno kartico. Več o njeni uporabi si lahko preberete v prispevku Z otroki na pot – brezplačna kartica Evropskega zdravstvenega zavarovanja
- Zabava (brez otroka): Zabave brez otroka ni bilo, saj smo bili ves čas skupaj – v avtodomu drugače ne gre. Je bil pa to seveda tudi naš cilj, saj je šlo za prvi malce daljši skupni oddih.
- Dodatne zanimivosti blizu destinaciji: Na območju Provanse je skoraj vsaka vasica zanimiva in vredna postanka ter ogleda. Najbolj znani postanki pa so: Gordes, Les Beaux de Provence, Saint Rémy de Provence, Avignon
KAJ NAM NI BILO VŠEČ
- Z vidika potovanja z malim otrokom nimamo nobenih pripomb. Je pa pustila pot po francoskih avtocestah malce grenak priokus. V prvi vrsti je na francoskih avtocestah potrebno plačevati cestnino na vsake toliko prevoženih kilometrov. To pomeni konstantno ustavljanje in seganje po denarnici.
- Z visokim avtodomom ni možno zapeljati na pasove, ki so namrenjeni za plačevanje cestnin za avtomobile. To pomeni, da moraš izbrati pasove namenjene tovornjakom, kjer pa plačevanje z gotovino ni možno. Obvezno je potrebno imeni MasterCard bančno kartico.
- Na žalost so nas zadnji dan tudi oropali, zato bodite pozorni za svoje imetje.
Prispevek je napisal popotnik Peter Jenko, ki sebe, svojo družino in popotniško izkušnjo iz Provanse opiše takole: Po Provansi smo potovali Peter, Maša, Ula in Thor. Smo mlada družina iz Ljubljane. Potovanje z avtodomom se nam je z malim otrokom zdelo najbolj udobno in priročno, sicer pa je bil to tudi nekakšen preizkus, kako se bo naša mala popotnica obnesla na malce daljši poti. In se je – kar odlično, če lahko pripomnimo. Čez dan je radovedno raziskovala nove lokacije, ponoči pa, hvala bogu, spala po 12 ur in nam še toliko bolj olajšala celotno potovanje. Kako je potovanje potekalo po posameznih dnevih si lahko ogledate v video dnevnikih, ki smo jih med potjo snemali: http://recou.si/happyfeet/
