Poleti 2015 smo se s petmesečno dojenčico in dvoletnikom odpravili na pet tedensko potovanje po Mehiki – od Mexico Citya do Cancuna. Kljub nekaterim predsodkom, smo se vrnili polni pozitivnih vtisov in izkušenj. Osnovne informacije o potovanju smo zbrali tukaj.
Destinacija: Mehika (od Mexico City-a do Cancuna)
Čas potovanja: julij, avgust 2015
Časovna razlika: GMT – 6 (Slovenija – 7 ur)
Dnevi na potovanju: 5 tednov oz. 37 dni
Starost otrok: 2 leti in 5 mesecev ter 5 mesecev
Raj za: ljubitelje dobre hrane, navdušence nad ameriškimi staroselci (predvsem Maji), surferje, potapljače, ljubitelje živali (predvsem ptic).
Primerno za otroke: vseh starosti
Vreme: Mehika ima tekom leta precej konstantno vreme. V nižinah in ob morju je toplo in vlažno, predvsem v poletnih mesecih temperature narastejo nad 30 stopinj. Z višanjem nadmorske višine se temperatura niža, več je tudi dežja.
Let: leteli smo z ameriško letalsko družbo United. United se kot letalska družba ni ravno izkazal kot »družini prijazna«, saj na papirju zagotavljajo številne storitve, ki pa jih v praksi ne izvajajo. Npr. baby basket, za katerega lahko zaprosiš vnaprej, potrdijo pa ti ga sicer na dan leta, po principu dokler zaloga ne poide. Očitno imajo zalogo nastavljeno na 0, saj ga ni dobil niti eden izmed številnih dojenčkov na vseh letih. Prav tako bodite pripravljeni, da se postavite zase pri letalskih uslužbencih na letališču. Namreč njihov sistem rezervacije sedežev vas zelo hitro lahko posede narazen. Če želite sedeti skupaj je včasih dobro reči tudi kakšno malce odločnejšo besedo, da se zadeva uredi.
- Let na destinacijo: Benetke – Newark (New York oz. Jersey) – Mexico City; trajanje leta 15h (9.5h + 5.5h).
- Let domov: Cancun- Houston- Newark ((New York oz. Jersey) – Benetke; trajanje leta 15.5h (2.5h + 4.5h + 8.5h)
- Karte smo kupili preko agencije STA potovanja.
- Pred odhodom je potrebno pridobiti ESTA ( https://esta.cbp.dhs.gov/
esta/), ki stane 14$ in velja 3 leta. - Poleg celotne varnostne kontrole pa ob prvem “vhodu” v državo prevzameš tudi svojo prtljago, jo neseš čez carino in kontrolo in jo nato znova oddaš.
- Varnostne kontrole so res hude in prav nič family friendly. Poskenirajo vse in vsi smo morali oddati tudi prstne odtise. Skratka računajte na to, da planirate kakšno minuto več med leti.
Naša smer potovanja:
Pristali smo v Mexico City, kjer smo se 5 dni aklimatizirali. V naslednjem tednu smo se preko mest Puebla in Oaxaca odpravili do Pacifika (Huatulco). Na obali smo preživeli 4 dni in potem zopet zavili v visoko notranjost (San Cristobal De Las Casas in Palenque). Zadnje dva tedna smo namenili polotoku Yucatan in potovanje zaključili v Cancunu, kjer smo se pred odhodom domov še nekaj dni sproščali na peščeni plaži. Natančnejši potek poti je prikazan na spodnjem zemljevidu.
Pot z in na letališče v Mehiki:
V tednu pred odhodom smo preko spletne strani http://www.yellowcab.com.mx rezervirali taksi, ki nas je prepeljal iz letališča v Mexico City do naše nastanitve v mestu. Taksi lahko ujamete tudi na letališču samem, razlike v ceni ni; vam je pa v primeru rezervacije taksi na voljo takoj. Za prevoz vseh 4 smo plačali okrog 35€. Obstajajo tudi drugi načini prevoza, vendar se zaradi varnosti zelo poudarja uporaba uradnih taksijev.
V Cancunu smo en dan pred odhodom preko http://www.cancuntaxishuttle.com rezervirali prevoz do letališča in zanj plačali 475 mehiških pesotov (približno 30€). Tak način prevoza smo izbrali zaradi zelo zgodnjega leta. V drugačnem primeru bi verjetno taksi sami ustavili na cesti in malce barantali za ceno (po naših informacijah je izklicna cena 400 pesotov).
Budget: 7000€*
- Letalske karte = 2044€ (2x odrasla karta = 630€, 1x otroška = 624€, 1x dojenček = 77€, riziko odpovedi = 84€)
- Nočitve= 1890€ (v večini primerov soba z dvema posteljama in lastno kopalnico)
- Prevoz = 830€ (590€ za medmestni prevoz, 240€ za prevoz po mestih in okolici)
- Vstopnine = 320€ (na vse zgodovinske zadeve, ki jih oni uvrščajo med “Patrimonio Cultural” je vstopnina standardizirana in znaša 64MXN)
- Ostalo = 1916€ (hrana, spominki,…)
*Budget je bil preračunan ob prihodu domov. V Mehiki se nismo ozirali na vsak evro in smo si tudi marsikaj privoščili. Po evalvaciji sva ugotovila da bi ga lahko dokaj enostavno zmanjšala za 10-15 % (cca 1000€). Pri opisovanju poti zraven navajam tudi cene ogledov oz. aktivnosti ter prevozov za odraslo osebo, saj za mulce nismo po večini nikjer plačevali.
8. nasvetov in predsodkov o potovanju po Mehiki z otroki
1. Varnost
Najina glavna skrb pred odločitvijo za tako popotovanje in po njej je bila varnost, saj je Mehika v javnih občilih predstavljena vse prej kot mirna in varna država. Ko dodaš še dejstvo, da boš potoval z dvema majhnima otrokoma se zavedaš, da si tako še lažja tarča. Ta predsodek lahko z našo izkušnjo vsaj delno ovržem, saj se niti en dan potovanja nismo čutili kakorkoli ogrožene. Še več, z otroci smo se počutili še veliko bolj sprejete in varne.
Zakaj torej delno – ker smo se držali ustavljenih turističnih poti in se nismo zadrževali zunaj v večernih in nočnih urah. Prav tako smo spoznavali predele Mehike, ki so precej oddaljeni od ameriške meje in s tem tudi od velikih aktivnosti mamilarskih kartelov.
2. Vreme
Druga skrb je bila vročina, saj smo se na pot odpravili v poletnih mesecih, ko naj bi bilo zelo vlažno in zelo vroče. Naša izkušnja je bila vročina pod pričakovanji – bolj toplo nam je bilo ob morju in na nižinskem Yucatanu. V višji predelih (notranjost) pa smo bili zelo veseli kakega dolgega rokava in občasno tudi dežnika.
3. Jezik
Vsaj nekakšno znanje španščine je vsekakor zelo dobrodošlo če ne skoraj nujno, saj z angleščino prav daleč ne prideš niti na uradnih mestih kot so turistične informacije. Izjema so turistična naselja ob obali (Bahias de Huatulco, Riviera Maya), kjer pa znanje španščine pride prav pri barantanju.
4. Denar
Valuta je mehiški peso (MXN), ki se je v času našega potovanja menjal v razmerju 1€ = 16-17 MXN. V večjih turističnih krajih na obali se lahko plačuje tudi v ameriških dolarjih ($), vendar boste za stvari odšteli primerno več. Bank in bankomatov je veliko, tudi plačevanje s karticami je precej razvito. V bolj obrobnih krajih in vasicah pa pride prav večja zaloga gotovine. Ta zna biti dobrodošla tudi ob kakšnem električnem mrku, ki onemogoči vso prej omenjeno infrastrukturo.
5. Prenočišča
Večino prenočišč smo sproti poiskali in rezervirali preko spletne strani Airbnb. Enkrat smo se šli tudi Couchsurfing, ki ima v Mehiki zelo razvejano mrežo in večino ponudnikov nima težav s sprejemanjem družin z otroci. Žal smo potovali v času njihovih počitnic, kar nam je velikokrat onemogočilo večkratno uporabo tega tipa namestitve. V nekaj primerih pa smo se zanesli na Lonely Planet ali pa preprosto povpraševanje po mestu.
6. Prevoz
Medmestni prevoz: Za daljše razdalje, smo se posluževali avtobusov, ki se delijo na prvi in drugi razred. Pozornost velja nameniti terminalom za te avtobuse, saj so terminali za prvorazredne avtobuse pogosto ločeni od tisti za drugorazredne. Včasih to pomeni različne konce mesta.
- Prvi razred so sodobni avtobusi, ki se na svoji poti ustavijo samo v večjih mestih. Opremljeni so z delujočim straniščem, klimo in tv-jem, tako da tudi dolge vožnje (10h) ne predstavljajo težav. V naši smeri potovanja so vozile družbe ADO, OCC in v enem primeru Estrella Roja. Načeloma imajo vse te družbe tudi spletne strani, kjer lahko vozovnice rezerviraš vnaprej in včasih tudi za nižjo ceno. Težava je, da so pogosto nedelujoče. Tako se je najbolje za urnik in vozovnice pozanimat vnaprej na avtobusni postaji. Otroci stari do treh let se peljejo zastonj, če sedijo v naročju. Če imajo svoj sedež, plačajo polovično ceno. Glede na izkušnjo se kupovanje dodatnega sedeža ne izplača, saj avtobusi navadno niso polni.
- Drugorazredni avtobusi so avtobusi z linijami kot jih poznamo pri nas – postanek v vsaki vasi. Avtobusi so starejši in zelo različno ohranjeni. Temu primerno so cenovno ugodnejši, vendar jih za daljše vožnje z otroci jih ne bi priporočala.
Mestni prevoz: Za prevoz po mestih smo večinoma koristili taksije ter javni prevoz, ki ga je mesto ponujalo.
- V Mexico City je bila to podzemna železnica, ki nas je najhitreje in najvarneje in zelo poceni (5 MXN za vožnjo) pripeljala skoraj povsod. Uporabe mestnih avtobusov v MC ne priporočamo, saj če citiram domačine »nikdar ne veš kdaj bodo prišli in kam te bodo dejansko peljali«. Plačujete lahko vsako vožnjo posebej, imajo pa tudi enotno vozovnico, ki se imenuje La trajeta de la Ciudad de Mexico (CDMX). Sistem kot je rumena Urbana v Ljubljani – napolniš in ob vsaki vožnji ti trže kolikor je vredna vožnja.
- V manjših mestih se da z avtobusi precej lažje shajati, drugo obliko poceni prevoza pa predstavljajo t.i. »collectivos« – kombiji, ki pobirajo skoraj povsod, samo pomahat jim moraš in so navadno tudi precej polni, saj sprejmejo občutno več potnikov kot jih lahko gre v kombi. Cene avtobusne vožnje ali vožnje s »collectivos« so se gibale od 6MXN pa do 20 MXN, odvisno od mesta in dolžine vožnje.
- Ko smo se premikali okrog z vso prtljago (prihodi in odhodi iz mesta) ter v večernih urah smo se vedno posluževali taksijev. Ti so seveda dražji (50 – 100 MXN), s taksistom se vedno vnaprej dogovorite koliko vas bo vožnja stala.
Rentacar: na Jukatanu smo za dva dni najeli avto (Golf karavan). Skupaj z dvema otroškima sedežema ter GPS napravo smo plačali 140€.
Mehika ima tudi dobre in ugodne notranje letalske povezave, ki pa za nas niso prišle v poštev.
7. Oprema za otroke
Na potovanje nismo vzeli nobene posebne otroške opreme razen dveh nosilk. Naš dvoletnik je večinoma hodil sam, ko je bil utrujen je svoj popoldanski spanec odspal na hrbtu v nosilki. V tem času je bila naša najmlajša v traku (»wrap«).
Plenice in podobne otroške potrebščine (vlažni robčki za ritko, otroška hrana, adaptirano mleko,…) so zelo dostopne, v vseh lekarnah in večjih trgovinah. Plenice so sicer za ameriški trg, tako da od nas znanih znamk se dobi Pampers in Huggies, ki pa so parfumirane in obarvane roza ali modro. Cene so podobne kot pri nas, mogoče celo malenkost cenejše.
8. Hrana
Čeprav ob omembi mehiške hrane takoj pomislimo na pekoče, temu ni nujno tako. Navadno osnovo jedi (npr. quesedillio) dobiš v nepekoči obliki in poleg salse, ki jih dodajaš po okusu. Tako je bilo precej enostavno dobiti hrano, ki jo je naš mulc lahko in tudi z veseljem jedel. Vsekakor se splača obiskati tržnice v mestu, saj je tam hrana odlična in poceni. Veliko je svežega sadja in stisnjenih sokov iz le tega.
Ko/če postane preveč enolično se vedno dobi restavracija, ki ponuja bolj »evropsko« hrano ali pa si v trgovini nakupiš sestavine in pripraviš obrok »doma«. Pri tem velja opozoriti, da so manjše trgovine pri njih dobre bolj za kakšne prigrizke, saj ponujajo predvsem slane in sladke prigrizke ter pijačo. Dojenčica je bila še v taki starosti, da sva se na poti samo dojili in nikjer nisem imela nikakršnih težav zaradi dojenja v javnosti, seveda diskretnega.
V naslednjih tednih bomo objavili potopis popotovanja po posameznih območjih. Naša prva postojanka je bilo eno največjih mest na svetu:
Kako smo doživeli Mexico City z otrokom
Gostujoči članek je prispevala družina Makovec. Še predno so postali družina sta nabirala potovalne izkušnje, ko pa so prihajali otroci, sta to veselje do raziskovanja in spoznavanja neznanega želela prenesti naprej. Če se le da, izkoristijo poletje in ostale možnosti za daljše ali krajše skoke na še neraziskana področja. Za več informacij o potovanju nam lahko pišete na: info@kamzmulcem.si ali v komentar.
