Poletne počitnice malo drugače. Tritedensko popotovanje mlade družine po slikovitem Balkanu, vse do Albanije. Od popotovanja, gorskega oddiha do lenobnega poležavanja na plaži. Zagotovljene nepozabne počitnice in polno zanimivih ter čudovitih doživetij za vso družino.
Destinacija: kamp Kranea, Livadhe beach, Albanska riviera, Albanija
Čas potovanja: konec junija in začetek julija 2016
Dnevi na potovanju: 21
Starost otroka: 3 in 5 let
Raj za: kampiranje, spoznavanje preprostih ljudi, poležavanje na plažah, predvsem pa za tiste, ki radi potujejo in se zabavajo.
Primerno za otroke: dojenčki, malčki, predšolski, šolarji
Vreme: v notranjosti Balkana suho in vroče, ob morju prijetna mediteranska klima, v goratih predelih bolj sveže
Pot: Z avtom: cca 2900 km (bencin cca 250 €, cestnine na HR – 50 €)
Namestitev ter cene:
- Travnik – Apartma Vremeplov (BIH) – 1 noč, 40 €
- Žabljak (MNE) – Koča House Sandra – 2 noči, 70 €
- Skadarsko jezero (AL) – Kamp Lake Shkodra Resort – 1 noč, 20 €
- Himare – Livade Beach (AL) – Kamp Kranea – 10 noči, 170 €
- Blizu Drača (AL) – Kamp Pa Emer – 1 noč, 20 €
- Ulcinj (MNE) – Hotel Hoti – 2 noči polpenzion, 120 €
- Dubrovnik (CRO) – Apartma Floral Magic – 1 noč, 110 €
- Pelješac (CRO) – Kamp Ponta Mokala – 2 noči, 45 €
Skupni budget: 1600 €.
- Za 4 kampe, 2 apartmaja, 1 kočo in 1 hotel smo porabili 600 €. Za bencin (2900 km) smo porabili približno 300 €, za cestnine na Hrvaškem pa 50 eur ( Zagreb – Nova Gradiška in Ploče – Zagreb).
- V BIH smo plačali 20 eur zaradi prehitre vožnje in napačnega parkiranja.
ZAKAJ Albanija:
- da potujemo,
- da skupaj potujemo,
- da poiščemo balkansko dušo,
- da zavržemo predsodke o Albaniji.
Štiri države, 21 dni, 2900 km in polno spominov
Opis poti do Albanije (5 dni)
Na pot smo se odpravili z avtom. Iz Ljubljane smo krenili direktno na avtocesto proti Hrvaški in naprej vse do prvega postanka Banje Luke (BiH). Tu smo si ogledali tržnico in trdnjavo. Pot smo nadaljevali do našega prvega prenočišča v Travniku (BiH). Naslednji dan smo se ustavili na Baščaršiji v Sarajevu in seveda mimo čevapčičev nismo mogli. Krenili smo naprej proti Črni Gori in nacionalnemu parku Durmitor. Prespali smo dve noči v gorski koči in se naužili gorskega zraka. Po gorskem oddihu je naš cilj bila Albanija. Pot nas je peljala z vmesnimi postanki vse do Skadarskega jezera, kjer smo prespali v kampu Lake Shkodra Resort. Naslednji dan smo pot nadaljevali do našega končnega cilja Himare, do kampa Kranea.
Kamp Kranea (10 dni)
Kamp Kranea leži na Livadhi beach, blizu mesteca Himare, ki se še turistično prebuja in razvija. Kamp Kranea je družinsko voden kamp, s prijetnim lastnikom Danielom. Govorijo angleško, nemško in italjansko. Tudi kakšno slovensko besedo že poznajo. V kampu je cca 20 dovolj velikih parcel večinoma v senci, toaletni prostori so urejeni, redno čiščeni in pozor, imajo wc školjke. Na robu kampa je tudi majhna restavracija, kjer dobite zelo okusne domače dobrote od rib z žara, do musak, školjk, špagetov za zelo solidno ceno (orada cca 5 €). Čez neprometno makadam cesto je plaža, kjer so za goste kampa zastonj ležalniki z marelami. Plaža je iz belih kamečkov, brez naravne sence, morje se dokaj strmo spušča. Za otroke priporočam gumijaste copate za v vodo. V kampu smo ostali 10 dni in se srčno poslovili od lastnikov in ostalih gostov kampa, ki so bili po narodnosti iz cele Evrope.
Opis poti od Albanije do doma (6 dni)
Po napolnjenih baterijah in ko smo imeli že dovolj lenobnega poležavanja na plaži, smo krenili proti severu, proti domu. Pot nas je najprej peljala do malo bolj naravnega, divjega kampa Pa Emer blizu Drača. Tu so parcele neposredno ob mivkasti plaži, tako da iz šotora opazuješ igranje otrok v morju, katerega globina se res počasi spušča. Naslednji dan smo nadaljevali pot do Črne Gore, kjer smo se za dva dni ustavili v Ulcinju in uživali na mivkasti Veliki plaži. Pot nas je vodila naprej do Hrvaške, vse do Dubrovnika, kjer smo prespali za eno noč in si ogledali znamenito mestno obzidje. Počasi smo lezli proti severu in se še zadnjič ustavili na polotoku Pelješac, kjer smo v kampu Ponta Mokala prespali dve noči. Nato pa smo krenili proti Sloveniji, z vmesnim postankom na otoku Murteru, kjer smo se še zadnjič vrgli v morje.
BOSNO (Banja Luka, Travnik, Sarajevo) si bomo zapomnili po najboljših čevapčičih in mnogih mošejah ter minaretih, ki kličejo k molitvi.
ČRNA GORA z nacionalnim parkom Durmitor, Žabljak: Črna Gora nas je verjetno najbolj presenetila, ker je res gora. Pot po kanjonu Plive do Žabljaka je dih jemajoča in zelo zanimiva za mulce, saj je nešteto v skalo izklesanih predorov. Mi smo jih prešteli 67. Nacionalni park Durmitor pa je prečudovit z neskončnimi pašniki, kravicami, ovčkami in svežim gorskim zrakom. Ulcinj je majhno simpatično mestece z utrdbo, s številnimi tavernicami in stojnicami. Mesto je znano po Veliki plaži, ki je dolga kar 13 km. Je pravi raj za naše mulce, saj je mivkasta in mulci so kar naenkrat polno zaposleni s peko in gradnjo najrazličnejših umetnin.
ALBANIJA je bila najbolj ‘’divja’’ in najmanj turistična dežela od vseh štirih, ki smo jih prepotovali na našem potovanju. Ljudje so zelo prijazni, hrana je odlična in predvsem poceni, imajo veliko plaž, na katerih si skorajda sam. Po prestopu meje hitro opaziš, da je Albanija dežela Mercedesov, kar dobrih cest in hitro se moraš privaditi na njihov način vožnje. Čez čas te sploh več ne preneseti kolesar ali kakšna konjska vprega ali prodajalci lubenic na avtocesti.
HRVAŠKA: Stara znanka, južna Dalmacija, res polna lepih zalivov, mini kampov in dosti naravne sence.
Zaradi česa bi ponovili to popotovanje?
- Prazne in lepe plaže na Albanski rivieri
- Mivkasta plaza na Ulcinjski Veliki plaži
- Cesta do Žabljaka s številnimi tunelčki in gorski oddih v nacionalnem parku Durmitur
- Prijaznost ljudi na vseh postankih potovanja
- Odlična in poceni balkanska hrana, poceni tudi bencin in prenočišča
- Borova senca v kampu na Pelješcu
Pomembno za starše:
- V Sloveniji se ne da kupiti albanskega denarja, smo pa hitro našli bankomat
- Namestitev spanje v šotoru v kampu Kranea, ki je mali, prijeten, družinsko voden, poln Nemcev, Nizozemcev in tudi občasno Slovencev. V naše terminu je bilo tudi dosti družin z malimi otroki, tako da so imeli družbo.
- Otroška oprema – vozički, rolerji, skiroji itd ne pridejo v poštev, ker je cesta ob kampu makedamska. Za na plažo so potrebni copati, saj je plaža iz malih okroglih kamnov, ki ne režejo ampak je hoja rahlo boleča. Prav tako se globina morja hitro večja, pri cca 10 metrih je globina že 2 metra, zato kakšna blazina ne bo odveč.
- Aktivnosti v okolici kampa Kranea ni kaj dosti aktivnosti za otroke, razen čofotanja v vodi, metanja kamenčkov, tekanje za žogo z ostalimi otroki iz kampa,…
- Hrana: večinoma balkanske dobrote z žara (meso, ribe). Na poti nismo opazili niti enega McDonaldsa. V Albaniji so cene v ne-turističnih krajih za cca tretjino nižje kot pri nas in se da res dobro jesti. Poznajo tudi špagete in pomfri za prvo silo za otroke.
- Zdravje: bolnišnice niso tako redke, sicer pa ne vem kakšen je standard le teh v Albaniji.
- Zabava (brez otroka): ker je Albanska Riviera (razen Vlore in Kamil) še turistično nerazvita, je zabava bolj naravne oblike.
- Dodatne zanimivosti blizu destinaciji Med Vlore in Himare v Albanji je prelaz in nacionalni naravni rezervat LLogara, polno zapuščenih bunkerjev
Pomembno za otroke:
- OPOZORILO: Svetujemo vam, da se na poti strogo držite prometnih pravil, omejitev hitrosti in pazite na pravilno parkiranje.
- Čeprav pravijo, da je voda iz pipe čista, se ob pogledu na odvržene smeti v potokih, odločiš za bolj previdno varianto. Sicer nismo imeli težav s prebavo, a vseeno.
- Zaščita pred soncem je pomembna, saj so jonske plaže praktično brez naravne sence.
- Na jonskih plažah bo verjetno potrebna obutev za v vodo, saj so plaže iz belih kamenčkov, ki so sicer gladki, a vseeno lahko predstavljajo oviro za brezbrižno tekanje sem ter tja.
Kaj nam ni bilo všeč:
- Balkan je dokaj umazan za nas Slovence: npr. morje je občasno naplavilo plastiko, ob cesti je dosti odvrženih odpadkov,
- gužva turistov v Dubrovniku
- pozornost na cestah v Črni Gori, saj na ovinkastih cestah pogosto prehitevajo vozila turističnega tempa.
- Posebna pozornost na detalje ob cestah v Albaniji. Sicer Albanija gradi hitre ceste in avtoceste, a vseeno so presenečenja v obliki kolesarjev, vpreg, prodajalcev lubenic in ulovljenih živali kar pogosta.
Prispevek je pripravil Emil, glava družine Deanovič-Serdt, popotniška duša in idejni vodja tega popotovanja, ki nima obstanka in rad spoznava nove kraje. Ostali člani družine oz.popotniki so še mami Mojca, ki je glavna pri arhiviranju spominov skozi fotografski objektiv, 6-letna Ana, oboževalka slonov in snega, mala raziskovalka, vedno pripravljena za akcijo, in 4-letni Luka, mulc, ki je vedno lačen in zadnje čase navdušenec nad nogometom.
