Družinsko raziskovanje Gruzije

Plaže ob Črnem morju, visokogorje na severu, neskončne hiking poti, (turno)smučarska uživancija, prelepa vinorodna pokrajina, velika mesta, pristnost in nasmejani obrazi na periferiji, adrenalinska doživetja v kanjonih, nacionalni parki, zgodovinski samostani in utrdbe, odlična hrana, dobro vino, kaotičen promet, neskončni razgledi… Vse to je Gruzija-  verjetno večkrat spregledan in premalo poznan kavkaški biser, sigurno pa dežela z močno tradicijo, bogato kulturno dediščino in zanimivim prepletom azijsko evropskega sveta. Nekateri obisk kombinirajo z Armenijo in/ali Azejrbadžanom, mi pa smo se odločili za 1000km dolg roadtrip po osrednjem delu države z našim Buickom.

• Destinacija: Gruzija
• Čas potovanja: oktober/november 2024 (krompirjeve počitnice)
• Trajanje potovanja: 8 dni
• Potovali smo: družina s tremi otroci (6let, 3leta, 1leto)
• Primerno za: Kar se tiče nas, je primerno za otroke vseh starosti J
• Vreme: V nižinah milo jesensko (cca 18-20°C), v višjih predelih zimsko (temperature tudi v minus)
• Nastanitev: Hoteli v mestih, guesthousi na periferiji – vse rezervirano maksimalno en dan vnaprej preko Bookinga.
• Letalska povezava (LOT): Ljubljana – Varšava – Tbilisi (Wizzair ima sicer direktne lete do Kutaisija iz Dunaja in Budimpešte, vendar smo na račun udobja dali 200eur več in se na letalo usedli skoraj pred hišo).
• Prevozi z/iz letališča: vnaprej rezerviran hotelski airport shuttle ob prihodu, uraden taxi (ki je skoraj 6x cenejši) pri odhodu
• Prevoz: rentacar (rezervirano preko spletne strani Economy car rentals, lokalni ponudnik Green motion Tbilisi)- razdalje med mesti so velike, pot vedno traja dlje, kot pravi Google maps, določene ceste ne obstajajo, na njih pa pogosto presenetijo krave, koze, pujsi ali konji. Tiste glavne so sicer dobro urejene (in avtoceste brezplačne), manjše malo manj. Promet je kaotičen, s pridihom Azije, polne črte in pravila ne veljajo, prehitevanje v škarjice ali v nepreglednih ovinkih je stalnica, na omejitev hitrosti se požvižgajo. Ko se navadiš in prilagodiš, gre.
• Hrana: Zajtrk je bil vedno vključen v namestitev, kosilo smo jedli v restavracijah, večerjo pa kupili v trgovini (največkrat kruh+namaz, jogurti, sadje ipd.). Restavracije ponujajo predvsem gruzijsko hrano (veliko je z različnimi nadevi polnjenega kruha in cmočkov, zavitki jajčevcev z orehovim nadevom, več vrst mesa, skupaj s krompirjem spečenega v glineni posodici, zapečen fižol, solata z orehovim prelivom- vse je precej kalorično in nasitno, obenem pa ultra okusno), skoraj povsod sta na meniju tudi pica in pomfri. Prigrizke smo kupovali v trgovinah, ki so dobro založene in na poti precej pogoste.

Stroški:

Gruzija nas je, če štejemo vse skupaj (z vsemi spominki, frizerjem, kavicami, plenicami, SIM kartico …) prišla cca 2800eur.

• Letalske karte (leteli smo z letalsko družbo LOT): 1100eur (2 odrasla, 2 otroka (75% polne cene), dojenček (10% polne cene), + dokupljena prtljaga 1x 23kg)
• Nastanitev: cca 50eur/noč (za 4/5 oseb(e) z zajtrkom), vse namestitve so omenjene v nadaljevanju
• Prevozi z/iz letališča: hotelski airport shuttle (40eur), uraden taxi (7eur)
• Prevoz: Rentacar (8 polnih dni) 320eur + 50eur (2 otroška sedeža)
• Bencin: cca 60eur za 1000km (cca 0,85eur/L)
• Hrana: Za kosilo smo v restavracijah večinoma plačali cca 35eur (predjed, solata, 3x (ali 4x) glavna jed, 2x veliko pivo, 2x sok), nekje tudi več. Cene v trgovini so rahlo nižje kot pri nas.
• Vstopnine: 60eur (Okatse waterfall 7eur/odraslo osebo (otroci do 6let so zastonj),  Martvili canyon: 7eur/odraslo osebo (otroci do 6let so zastonj), Satalpia natural park: 7eur/odraslo osebo (otroci do 6let so zastonj), Gondola Tbilisi: 4eur (2eur/odraslo osebo), Starodavno mesto Uplistsikhe: 7eur/odraslo osebo (otroci do 6let so zastonj))

 Obvezni dokumenti:

• Osebna izkaznica

SIM kartica: Gruzijsko SIM kartico lahko kupite na izhodu iz letališča ali pa skorajda na vsakem koraku v Tbilisiju (izven glavnega mesta na to nisem bila pozorna)- če se ne motim, sem plačala cca 10 eur za 10 dni in imela vključenih 10GB prenosa podatkov- čez glavo dovolj za naše potrebe.

DENAR: Gruzijci uporabljajo Gruzijski lari (GEL)- mi smo nekaj 100eur zamenjali že na letališču (menjalni tečaj je bil primerljiv s tistimi izven letališča), tekom potovanja smo večino stvari plačevali s kartico. 1 GEL = 0,34 eur

PLAN POTI

Na pot smo se podali v petek popoldan in v glavnem mestu Gruzije, Tbilisiju, pristali v (zelo) zgodnjih jutranjih sobotnih urah- slabo noč smo nadoknadili dopoldan, nato pa šli v akcijo.

1. dan: Tbilisi

Sprehod preko mosta miru (Bridge of peace), mimo nešteto luštnih lokalov in restavracij, skok do modernega predela mesta, prvo srečanje s »katchapurijem« (zapečena kruhova ladjica, napolnjena z okusnim mladim kravjim kremastim sirom/skuto, jajcem in debelo skorjo), lokalnimi dobrotami in gruzijskim vinom, fotografiranje pri podrtem urinem stolpu (Clock Tower of the Rezo Gabriadze Marionette Theater), štetje potepuških psov, igranje zapuščenega klavirja v z grafiti porisanih podhodih in prevzem avta pri Green motion Georgia (poslovalnico imajo v centru mesta). Tukaj je smiselno poudarit, da v kolikor imate možnost (torej dovolj prostora), otroške sedeže vzemite s seboj- preko rentacar agencije so sicer zelo ugodni, vendar je njihovo stanje zgodba zase.

Namestitev: Orden hotel (ugoden hotel z dobro lokacijo (Spar je par korakov stran, center mesta 15min hoje, Holly Trinity Cathedral 350m višje), pokrito parkirno hišo, okusnim in bogatim zajtrkom, teraso na strehi ter s čistimi, prostornimi in lepo opremljenimi sobami)

2. dan: Tbilisi – Stepantsminda

Po obilnem zajtrku smo si pred hotelom v Coffee Line privoščili okusno kavo, se napokali v avto in štartali našo 152km dolgo pot proti Stepantsmindi, najsevernejši točki popotovanja (11km od Ruske meje). Cesta je sicer lepa in urejena (gre za vojaško avtocesto in je glavna povezava med Gruzijo in Rusijo), jo pa močno obremenjujejo ogromni prenatovorjeni tovornjaki in upočasnjujejo ovinki ter strmina. Prometna pravila na tej relaciji (no, pa tudi drugod po državi) ne veljajo- prehitevanje v škarjice in izza ovinka, dvopasovnica na enem pasu, prekoračitev hitrosti, nepričakovane in neoznačene manjkajoče flike asfalta, trobljenje in zakon močnejšega- ko se navadiš in tovrstni način vožnje sprejmeš, je lažje. Po prečkanju 2379m visokega prelaza Jvari smo se v smučarskem središču Gudauri ustavili na kosilu- za ugodnejši obrok sicer predlagam lokalne restavracije pred mestecem (ob cesti jih je precej) ali nato v Stepantsmindi- zadnji del poti pa smo prevozili ob pogledu na neskončno zasneženo visokogorje.

Po prihodu v prijetne lesene bungalovčke smo se sprehodili do “središča” mesteca (je precej revno, neurejeno in nič kaj turistično prilagojeno), šli v trgovino in si na poti nazaj privoščili njihov noro okusen ploščat, hrustljav in še topel kruh, ob tem pa uživali ob pogledu na s popoldansko/večerno svetlobo obsijan Mt Kazbek.

Namestitev: Guesthouse Elli & Cottages (idilične kočice s popolnim razgledom na prej omenjeno goro in lastnikom, ki pozna samo naslednje angleške besede: thank you, hello, bye-bye, only cash. Ob prihodu nas je le pozdravil (nič povprašal po imenu in rezervaciji) in odpeljal do koče- that´s it. Pa vendar smo se počutili povsem domače).

3. dan: Gergeti Trinity church, The Stone Heads of Sno, pohajkovanje po okolici

Dopoldan smo preživeli v okolici (in notranjosti) Kazbegi Holly Trinity Church, ki je verjetno eden izmed Gruzijskih zaščitnih znakov in privablja popotnike iz vsepovsod. Iz vasi se lahko pripelješ z avtom (10min) ali pripešačiš po markirani poti (1,5h), poleg izjemne kulise na okoliške (zasnežene) vršace pa služi kot izhodišče za pobeg v visokogorje. Na lokaciji smo se zadržali kar precej časa – gradili možiclje, se lovili po travniku, pojedli vse prigrizke, se sprehajali po poteh in uživali na svežem zraku.

Popoldan smo se zapeljali do vasice Sno, kjer sredi travnika stojijo ogromne skalnate glave/kipi (Stone Heads of Sno) in pot nadaljevali še malo dlje v notranjost doline (vseeno ne preveč, ker avto ni bil primeren za tovrsten teren) v smeri Jute.

4 .dan: Georgian Russian monument of friendship, Uplistsikhe (starodavno mestece v skali)

Na poti med Stepanstamindo in Tbilisijem stoji spomenik prijateljstva med Rusijo in Gruzijo- ogromna zadeva z raznobarvnim mozaikom in pogledom na neskončna gruzijska gorovja. V kolikor ste za adrenalinska doživetja, vam na parkirišču ponujajo skok s padalom- v zraku smo jih videli kar precej in pogled s ptičje perspektive mora biti res nekaj posebnega.

Pred Tbilisijem smo se ustavili na okusnem kosilu, se peljali mimo Mtskhete (ker so otroci ravno zaspali, se tam nismo ustavljali) in se po avtocesti (ki je na mnogih odsekih v gradnji) odpeljali do mesta Gori, od tam pa malo naprej do starodavne vasice Uplistsikhe. Zgodovinsko skalnato mesto nudi čudovit razgled na neskončno pokrajino in je otroški raj za plezanje/skakanje po skalah.

Namestitev: Gori Appartments (čisti, urejeni, prostorni, lokacijsko odlični apartmaji oziroma sobe v središču mesta)

5. dan: Sataplia natural park (dinozavrove stopinje, razgledna ploščad, kraška jama)

Ta dan je bil Lovrotov highlight potovanja, dinozavri so mu namreč nadvse zanimivi. Vodene ture se začnejo na vsako uro (glede na nekatere bloge naj bi se vodeni ogledi začeli ob zadostnem številu ljudi, vendar to verjetno velja med glavno sezono, sedaj se nas je v eni uri nabralo komaj 15 (pa še to smo eno tretjino sestavljali mi)). V prvem delu ogled stopinj Satapliasaurusa, kratek pohod skozi subtropski gozd, mimo čebelje gore do prave kraške jame z angleško govorečo vodičko, nato pa prosto raziskovanje parka s kipi dinozavrov in dih jemajoč razgled s steklene ploščadi na vrhu.

Popoldan smo preživeli sproščeno- večinoma na igralih zraven namestitve v Kutaisiju, sicer pa je na mestni »what to see« list kar nekaj zanimivih stvari: pokrita tržnica, Bagrati Chatedral, botanični vrt, ulična umetnost, središče mesta s Colchis fontano …

Namestitev: apartma Friendly Guesthouse (blok z apartmajem stoji 100m stran od lokacije guesthousa in čeprav je bila pot do stanovanja skorajda strašna in ne preveč obetavna, je bilo vse zelo lepo urejeno, prenovljeno, čisto, dobro opremljeno in prostorno)

6. dan: Okatse Canyon, Okatse Waterfall, Martvili canynon

Šesti dan naj bi začeli v Okatse kanjonu z izhodiščem v istoimenskem visitor centru, pa je vstop dovoljen le večjim od 1,2m. Ker se z Janezom nisva želela menjat in na pot vstopat posamezno, smo se zapeljali 7km višje in si ogledali 70m visok istoimenski slap (Okatse Waterfall).

Popoldan smo šli v opevani Martvili Canyon, ki je, vsaj meni osebno, precenjen in nič posebnega. Morda bi par točk navdušenosti dodala vožnja s čolnom, ki jo ponujajo za dodatnih nekaj larijev, pa smo spet trčili ob omejitev velikosti (1m). Tukaj vas opozarjam, da ne nasedate domačinom na obcestnih parkiriščih, ki zagotavljajo, da je to edino parkirišče za obisk kanjona in po zasoljeni ceni nudijo svoje prevoze (poleg plačila parkirnine). Zapeljite se vse do visitor centra, kjer je parkirišč dovolj, cena pa povsem enaka kot na tistih bolj oddaljenih.

Namestitev: Kirta Guesthouse (samostojna hišica na osamljeni lokaciji, 750m stran od Okatse visitor centra, je urejena, čista, prostorna, dobro opremljena, gostitelji pa so nam zakurili v kaminu in nas zjutraj pocrkljali z okusnim zajtrkom)

7. dan: Gelati monastery, Motsameta monastery, Mtskheta (Jvari monastery)

Na predzadnji dan nas je čakala 275km dolga pot do glavnega mesta in nekaj postankov na njej. Prvotni plan je bil ogled samostana Gelati, pa je zaradi prenove začasno zaprt, zato smo obiskali alternativo- Motsameta monastery v okolici Kutaisija. Do majhnega samostana v osrčju narave vodi nekaj 100m dolga kamnita pot (s skalami za plezanje otrok), lahko pa se do vhoda pripeljete tudi z avtom- v tem primeru je parkirnina dražja (5 GEL namesto 2 GELa).

Na poti smo v okolici Gorija naredili še postanek na modernem počivališču na avtocesti (s pravo kavo, čistimi stranišči in notranjimi igrali) in se na poznem kosilu ustavili v restavraciji Tsiskvili v najstarejšem Gruzijskem mestu Mtskheta.

Na to do listi smo imeli še Jvari Monastery med Mtshketo in Tbilisijem, pa smo zaradi pozne ure in obupnega prometa v glavnem mestu pot nadaljevali kar do končne točke.

Namestitev: Hotel Best Tbilisi (preprost, urejen in čist hotel na odlični lokaciji v Tbilisiju)

8. dan: Tbilisi

Zadnji dan smo si rezervirali za podrobnejši ogled prestolnice in obkljukali še tiste točke, ki smo jih prvi dan izpustili. Jutro v Holly Trinity Chatedral, frizer v središču mesta, nakup spominkov v majhnih mestnih uličicah, vračilo avta, pokrita tržnica (Meidan Bazar), pečen kostanj v parku, panoramska vožnja z gondolo, čakanje na s pistacijo in sladoledom napolnjeno šamrolo v Lumier`s chimney cake, nočni ogled Bridge of Peace, nato pa pakiranje in hitro uspavanje otrok (in sebe), budilka za odhod na letališče je bila namreč nastavljena na 3.30.

Gruzija, »madloba«, za noro izkušnjo, nove spomine, avtentičnost, prijaznost in čudovito družinsko dogodivščino. Priporočamo vsem tistim, ki se želite podat v odkrivanje pristnega, doživet lepoto narave in potovat izven turistično prenatrpanih mest in dežel. Dežela poleg naših obiskanih točk ponuja še ogromno – Batumi ob črnem morju, pokrajina Kaheti z vinogradi, regija Svaneti v osrčju mogočnega Kavkaza, zgodovinsko mesto Ananuri, smučanje v Gudauriju, skok čez mejo v Azerjbadžan oziroma Armenijo – vendar je za večji krog potrebno imeti ali več časa ali večje otroke (prevoženi kilometri so bili pri trenutni starosti črmljev naš maksimum).

Prispevek je napisala Ana, 30letna Gorenjka, po poklicu farmacevtka, sicer pa navdušena rekreativna športnica in mamica trem čmrljem- Lovrotu, Naji in Tinki. S (sedaj že) možem sva popotniške kilometre nabirala že v zgodnjih dvajsetih, sedaj potujemo v razširjeni zasedbi- dogodivščine so drugačne, morda udobnejše in dražje, obenem pa tako zelo zabavne, večinoma spontane in doživete v pristnejši luči. 

Verjameva, da so potovanja čudovita šola za življenje, da je svet za vidt, za raziskat- in kdaj, če ne zdaj? Naša doživetja (in več informacij) ob raziskovanju sveta delim tudi na instagram profilu anaabertoncelj – vabljeni!