Za Črno Goro bi lahko rekli, da je pravi mali biser Balkana. Njeni naravno-kulturni čari dobesedno zasenčijo Budvansko riviero, ki za marsikoga predstavlja ultimativno Črno Goro, a mu pogled dlje od Slovenske plaže ne seže. Od Jadranskega morja, z razgibano obalo mimo Lovćena in neskončnega Skadarskega jezera, do dvatisočakov gorskega masiva Durmitor, vas bo Črna Gora prav gotovo začarala.
Ideja o obisku Črne Gore je v najinih mislih tlela že več let, prva prava priložnost pa se je pokazala za krompirjeve počitnice 2017. Zaradi enoletnega sopotnika in nekoliko omejenega časovnega okvirja smo se odločili za letalo + rentacar, kar se je zaradi relativno ugodnih cen izkazalo za odlično izbiro. Odločili smo se za nekoliko bolj umirjen in na ta račun bolj doživet potep, zato smo se osredotočili predvsem na obalni pas Črne Gore. Lepo vreme in ugodne temperature so botrovali prekrasnim razgledom na čudovito pokrajino in razgibanost te male balkanske državice.
Destinacija: Črna Gora
Čas potovanja: krompirjeve počitnice 2017
Časovna razlika: v primerjavi s Slovenijo je ni
Dnevi na potovanju: 6 dni
Starost otroka: 1 leto
Primerno za otroke: vseh starosti
Vreme: Črna Gora ima mediteransko podnebje z vročimi poletji in milimi zimami. Največ padavin pade v zimskem času v zaledju priobalnega pasa. Ob našem obisku med krompirjevimi počitnicami nas je kljub nekoliko nižjim temperaturam od povprečnih večino časa grel sonček.
Let: mi smo leteli z Adrio Airways iz Ljubljane direktno v Podgorico. Let traja dobro uro. Seveda se na pot lahko podate tudi z lastnim avtom, a izven sezone računajte na 10-12 urno vožnjo.
Namestitev: za bazo smo si izbrali območje Budve in se od tam vsak dan posebej odpravili na izlet. Ker smo potovali z enoletnikom, je fleksibilnost bistvenega pomena, zato smo izbrali apartma s kuhinjo v apartmajski hiši Apartments Kentera v Sv. Štefanu. Poleg lepo urejenih družinsko vodenih apartmajev imajo zunaj tudi bazen, a kopanje zaradi zunanjih temperatur seveda ni bilo možno.
Prevozi: za potepanje po Črni Gori smo vzeli rent-a-car, ki nam je dovoljeval največjo mero fleksibilnosti, kar jo je pač mogoče imeti. Avto smo rezervirali prek rentalcars.com z agencijo Greenmotion, na letališču pa nas je agentka pričakala na terminalu – svoje izpostave na letališču namreč nimajo.
Budget: (avto, let, namestitev, hrana)
- letalske vozovnice: 100€/odraslo osebo, otrok do 2.leta brezplačno
- namestitev v apartmaju: 30€/noč
- najem avtomobila za 6-dnevni najem s polnim zavarovanjem smo plačali 125€ (Peugeot 308 SW). Dodatno smo plačali še 30€ za najem otroškega sedeža.
- hrana čez dan: ker smo živeli v apartmaju, smo si zajtrk in večerjo pripravljali sami, kosili pa smo navadno v kaki restavraciji ob poti. V Sv. Štefanu je sicer manjši market za kakšen manjši nakup, ampak mi smo se za večje nakupe odločili za enega izmed supermarketov v Budvi, kjer smo našli prav vse. Generalno so cene tako v trgovinah kot v restavracijah nižje od slovenskih za cca 20%, res pa je, da nismo letovali v glavni sezoni, ko so cene lahko (predvsem v lokalih in restavracijah v turističnih krajih) višje.
6 dni Črne Gore po dnevih:
Ko se ima človek lepo, je čas vedno njegov največji sovražnik. Med odkrivanjem lepot Črne Gore nas je ves čas vleklo tudi na sever, v hribe in gore narodnega parka Dormitor, a smo ga bili zaradi časovne stiske primorani odložiti za naslednji obisk. Severna pokrajina je menda polna zavitih cest, razglednih točk in možnosti za sprehode po hribih, kar bomo prav gotovo izkoristili, ko bo naš mali nadobudnež večji.
- 1. dan – prihod, prevzem rentacarja in pot do apartmajev. Sprehod po Budvi.
- 2. dan – Kotor – Perast – Herceg Novi – trajekt Kamenari-Lepetane – Sv. Štefan
- 3. dan – Cetinje – Lovćen (Njegošev mavzolej) – Kotor – Budva
- 4. dan – Skadarsko jezero – Ulcinj – Sv. Štefan
- 5. dan – Rijeka Crnojevića – samostan Ostrog – Podgorica – Sv. Štefan
- 6. dan – Budva – odhod domov
Zakaj v Črno Goro z otroki
- Majhna in obvladljiva, hkrati pa dovolj zanimiva in raznolika za vsak popotniški okus;
- Relativno blizu;
- Poslujejo z evri, čeprav niso v EU;
- Izredno prijazni domačini, vedno pripravljeni pomagati in prav vsi navdušeni nad otroki.
TOP 5 potovanja po Črni Gori z otroki
1. Kotorski zaliv
Boka Kotorska ali Kotorski zaliv je ena izmed večjih in najbolj obiskanih naravnih znamenitosti Črne Gore. Gre za ogromen fjord, ki se razprostira skrit za ozkim ustjem in nudi zavetje ladjam pred odprtim morjem. V času druge svetovne vojne je bil Kotorski zaliv prav zaradi svoje lege skrivališče jugoslovanske mornarice pred sovražnimi silami, danes pa je eden izmed najbolj obleganih postojank velikih križark, ki vandrajo po Jadranskem morju.
Najlepši razgled na Kotorski zaliv se popotniku razpre na ozki in vijugasti, a izredno panoramski cesti iz Kotorja na Lovčen. Na številnih serpentinah je več kot dovolj možnosti za postanek in občudovanje zaliva, najdete lahko tudi kakšnega ponudnika lokalnih izdelkov – najbolj znana sta mladi sir in med iz okolice Njegošev. Kotorski zaliv smo na naši poti do Herceg Novega najprej obvozili, nazaj grede pa smo se čez ožino med Kamenari in Lepetane peljali s trajektom.
Trajekti vozijo izmenjujoče non-stop, vožnja traja kakšnih 10 minut, za osebni avto pa boste v eno smer odšteli 4,5€ (potniki vključeni).
2. Cetinje
Cetinje so bivša prestolnica Črne Gore, ki kljub umetni selitvi politične sredine v Podgorico še vedno združuje vse pomembnejše kulturne in verske ustanove v dolini pod Lovćenom. Malo mestece je izredno prijetno za sprehod po Njegoševem parku, opazovanje straže pred predsednikovo palačo ali pa obisk kakega izmed številnih muzejev. Tu namreč najdemo Narodni muzej Črne Gore, Muzej kralja Nikole, Biljarda, Etnografski muzej in še in še. Če že ne za obisk, pa so za zunanji ogled zanimivi tudi samostan Sv. Petra, cerkev Vlaska in glavna sprehajalna ulica. Ta je zaprta za promet in zato odlična za sprehod z mulci, številne kavarne pa bodo nudile odlično kofeinsko zatočišče tudi za starše. Cetinje so odlična izhodiščna točka za obisk NP Lovćen, ki na svojem drugem najvišjem vrhu Jezerski vrh nudi dom Njegoševemu Mavzoleju.
3. Lovćen in Njegošev Mavzolej
NP Lovćen se razteza na površini več kot 6000 ha in je priljubljena točka tako turistov kot domačinov za dnevne izlete v hribe. Narodni park je bil ustanovljen v 50. letih prejšnjega stoletja in je prepreden s pešpotmi vseh zahtevnostnih stopenj. Ob poti smo videli več družin z malimi mulci, ki so šli pešačit. Vožnja po vijugasti cesti iz Cetinj, ki je nekoč s svojimi 12 kilometri veljala za najdaljšo gorsko-hitrostno dirko v bivši Jugoslaviji, je polna panoramskih razgledov in vožnje skozi gozdičke. Na poti pod Jezerskim vrhom, kjer domuje Njegošev mavzolej, je prava mala vasica brunaric in vikendov, ogromna planinska koča pa poleg dih jemajočega ambienta ponuja tudi restavracijo.
Mi se po poti nismo zadrževali in smo šli naravnost do mavzoleja. Ko se pod mavzolejem cesta konča, je tam prostora le za kakih 8-10 vozil, ostali morajo parkirati nižje. Pot se nadaljuje po strmih stopnicah skozi ogromen tunel, ki ga ni videti konca. Na koncu tunela se človek dejansko pride na vrh hriba, od koder lahko obišče mavzolej (vstopnina za odraslega 3€, otroci zastonj) ali samo občuduje okolico iz več razglednih točk.
Dobro je vedeti, da je Petar II Petrovič Njegoš za Črnogorce velika zgodovinska osebnost, povezan z narodno pripadnostjo, ki jo obiskovalec čuti na vsakem koraku. In čeprav človeka dejansko zajame občutek ponižnosti, ko pod pozlačenih stropom stoji pred ogromnim Njegoševim kipom, je čudno, da lahko popolnoma brez varnostnih omejitev obišče njegovo grobnico in sarkofag z njegovimi posmrtnimi ostanki. Nas je bolj kot Njegoš prevzela čudovita okolica, ki je v sončnem jesenskem dnevu ponujala prekrasne razglede od Jadranskega morja in Kotorskega zaliva na eni, do Cetinj in Skadarskega jezera na drugi strani.
4. Skadarsko jezero
Če se v vas ali vašem mulcu skriva vsaj malo pustolovca, je Skadarsko jezero pravo za vas! Je največje jezero na Balkanu in pripada tako Črni Gori kot Albaniji, meja namreč poteka po jezeru. Približno dve tretjini je v črnogorski lasti, ena tretjina pa v albanski. Ime je dobilo po kraju Skadar v Albaniji, na jezeru pa najdemo tudi več kot 50 manjših otočkov. Veliko jih ima, kot je to v črnogorski navadi, vsaj kapelico, če že ne cerkvico ali celo samostan. Do njih vas bodo rade volje zapeljali domačini s čolni, ki jih je v okolici Vranjine, kjer se tudi nahaja informacijska točka oz. center za obiskovalce, ogromno. Pri domačinih bodite pripravljeni na barantanje, cena je odvisna od čolna in kapacitet, načeloma pa več kot 10-12€/osebo ne bi smeli plačati. Če se za izlet odločite z lokalno agencijo, boste za 30€/osebo po izletu dobili še kosilo v restavraciji s pogledom na jezero.
V koliko imate v svojih vrstah ribiče ali navdušence nad pticami, bo izlet po jezeru odlično doživetje. Tako kot na otočkih je več samostanov tudi na obrobju jezera. Večino lahko obiščete le po vodi, zato je nepozabna dogodivščina za vse družinske člane nepozabna. Mi smo bili zaradi časovne omejenosti izlet primorani izpustiti, je pa definitivno na listi za naš naslednji obisk. V okolici je tudi več gostišč, ki ponujajo degustacijo lokalnih vin in pršuta.
5. Sv. Štefan
Na mali butični otok, kjer domuje petični hotel, vas seveda ne bodo spustili, se pa lahko v miru sprehajate po Kraljičini plaži in uživate v sončnem zahodu, ki so tu res fantastični. Mulci bodo navdušeni nad velikim igriščem za otroke, ki v zavetju borovcev nudijo možnosti za 1001 vragolijo. Zaradi energijskih točk in z vonjem borovega gozdička obogatenega zraka je območje znano po ugodnih vplivih na respiratorne organe. Nobena skrivnost (menda) ni, da družine svoje bolne ali astmatične otroke pripeljejo sem iz cele Evrope. Kako tudi ne, saj veliko igrišče obljublja več kot dovolj zabave, starši pa lahko medtem srkajo čaj v bližnjem barčku, ne da bi mulce izpustili izpred oči. Spodnje parkirišče je plačljivo, avto pa lahko zastonj pustite tudi višje ob cesti.
Kaj smo izpustili, pa naslednjič gotovo vključimo v obisk Črne Gore?
Ko se ima človek lepo, je čas vedno njegov največji sovražnik. Med odkrivanjem lepot Črne Gore nas je ves čas vleklo tudi na sever, v hribe in gore narodnega parka Dormitor, a smo ga bili zaradi časovne stiske primorani odložiti za naslednji obisk. Severna pokrajina je menda polna zavitih cest, razglednih točk in možnosti za sprehode po hribih, kar bomo prav gotovo izkoristili, ko bo naš mali nadobudnež večji.
- Severni del Črne Gore z NP Durmitor;
- Pohodni izlet po eni izmed številnih pešpoti v NP Lovćen;
- Izlet z ladjico po Skadarskem jezeru.
Pomembno za starše:
- Varnost – Črna Gora je varna država in mi na naši poti nismo naleteli na nobene negativne izkušnje. Ljudje so prijazni, pripravljeni pomagati in se sporazumevati “malo po naše – malo po vaše”, če ne gre drugače, pa tudi z rokami. Glede na to, da smo potovali z majhnim otrokom, smo hodili zgodaj spat in se zato zvečer/ponoči nismo zadrževali zunaj.
- Zdravje – v času našega obiska je razsajala epidemija ošpic, pred odhodom se o potencialnih tveganjih pozanimajte na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve in na spletnem portalu Zdravi na pot + nazaj.
- Otroška oprema – agencije za izposojo avtomobilov proti plačilu izposojajo tudi avtosedež (v našem primeru 5€/dan), v apartmaju nam je bilo prav tako ponujeno, da brezplačno priskrbijo prenosno otroško posteljico. Kar se tiče restavracij, so predvsem v turistično razvitejših krajih imeli stole za hranjenje, ne pa povsod. Voziček marelo smo v Črno Goro pripeljali brezplačno skupaj z ostalo prtljago. Na naši poti smo videli (in obiskali) tudi veliko zunanjih igral (predvsem gugalnice in tobogani), ki pa niso bila ravno najnovejša.