Družinsko od Slavkovega doma, čez Jeterbenk do Katarine in nazaj

2

Okolica Ljubljane skriva marsikatero bolj ali manj znano pohodno pot, primerno za družine. Katarina nad Ljubljano zagotovo sodi med bolj priljubljena izhodišča ali cilj. Tokrat smo se do nje odpravili po manj obljudeni poti, od Slavkovega doma, prek Jeterbenka.

Pot prek Jeterbenka je malenkost bolj zahtevna, zato bomo opisali kar obe različici, saj se pot razlikuje le v srednjem delu poti.

  • Primeren čas obiska: vse leto, razen, ko je sneg, saj je pot mestoma strma in lahko pride do zdrsa.
  • Primerno za vreme: vse, razen dežja
  • Priporočen čas obiska: 3 – 4 ure
  • Primerno za otroke: dojenčki v nosilkah, malčki v nahrbtnikih, večji predšolski in šolski otroci.
  • Zahtevnost: Do Katarine vodi lahka pohodna pot, ki je le mestoma strmejša. Priporočamo jo vsem mulkam in mulcem, ki zmorejo vsaj 1 uro samostojne razgivbane hoje. Za vse ostale priporočamo nosilko. Če boste zavili do Jeterbenka, pa pot postane srmejša in tudi nevarnejša za manjše mulce. Šolski jo bodo v večini prehodili z lahkoto.  Lahka pohodna obutev je obvezna.

Primerno za vozičkarje: NE

Pot do izhodišča: Iz Ljubljane se peljete proti Mednem in tik za mostom, še pred Medvodami zavijete levo n se vozite še dobre 4 kilometre. Pot je dobro označena.

Parkirišče: Parkirali smo blizu Slavkovega doma, ob cesti. Parkirišče ob Slavkovem domu je rezervino za njihove goste.

Slavkov dom, ki ima veliko parkirišče, a za goste doma
Prijazna prebivalca Slavkovega doma (zadaj parkirišče ob cesti)
Obvestilo o prebivalki poniju Lučki 🙂

Opis poti od Slavkovega doma do Katarine

Kakšnih 50 metrov naprej od Slavkovega doma iz ceste zavijete levo, na označeno pešpot, ki se na začetku bolj strmo vzpenja. Po kakšnih 10-ih minutah pridete do položnejše gozdne poti, po kateri hodite se nekaj časa.

Novost! Začetna polovica poti je narejena v Gozdno učno pot z imenom Pustolovščina koconogega čuka.

V letu 2022 so na Golem Brdu odprli gozdno učno pot. Je polna presenečenj, po njej pa se podate s pomočjo knjižice, v kateri ima glavno vlogo koconogi čuk Valentin. Koconogi čuk se od navadnega čuka loči po pokončnejši drži, debelejši glavi in daljšem repu. Knjižice smo dobili zastonj.

Začetek gozdne učne poti
Računajte da bo pot trajala več časa, saj se bodo najbolj zagreti mulci lotili izponjevanja zares 🙂
Ogromno zabavnih nalog za otroke na poti
Z interaktivnimi tablami
Informacijami o stalnih gozdnih prebivalcih

Kar nekaj časa hodimo po rahlo vzpenjajoči se gozdni poti (Do Katerine, prek Jeterbenka)

Pot je čez nekaj časa spet strmejša, vendar ni nevarna.

Pot je nekaj časa strmejša (od Katarine do Jeterbenka)

Kmalu pridemo do manšega skalovja in tik za tem nas markacije vodijo desno. Vendar pozor! Desno vodi pot čez Jeterbenk. Če želite na Katarino po krajši in položnejši poti, zavijte levo!

pri rumenem križu zaviete levo, po položnejši poti do Katarine

Na Katarino, čez Jeterbenk (zahtevnejša)

Če boste zavili desno, boste vašo pot podaljšali za približno pol ure. To pot odsvetujemo mlajšim otrokom, saj je strma in mestoma nevarna za zdrs. Na vrhu Jeterbenka je klopc in knjiga za podpis ter žig. Ob lepem vremenu je lep razgled na Kamniške Alpe, Karavanke in Polhjegrajsko gorovje.

Pot čez Jeterbenk je strmejša (na Katarino, čez Jeterbenk)
Mestoma je pot iz obeh strani nezavarovana in lahko pride do zdrsa (na Katarino čez Jeterbenk)
Vmesni razgledi na Polhograjsko gorovje (na katarino čez Jeterbenk)
Zadnji vzpon pred vrhom Jeterbenka (na Katarino, čez Jeterbenk)
Na vrhu Jeterbenka se lepo vidijo Kamniške Alpe, Karavanke in Poljegrajsko gorovje (na katarino čez Jeterbenk)

Od Slavkovega doma do Katarine (lažja)

Če boste zavili levo, vas bo lažja pot peljala naprej čez gozd. Kamlu boste prišli do travnika in čez nekaj 100 metrov do kapelice. Tukaj se pot iz Jeterbenka zopet združi in vodi naravnost do Katarine.

Pri kapelici se obe poti zopet združita (na Katarino čez Jeterbenk)

Še dobrih deset do petnajst minut hoda in prišli boste do Katarine. Mi smo naš izlet izkoristili za nedeljsko kosilo in kot ponavadi, nam bilo žal. Na Katarini so namreč kar tri dobre domače gostilne, ki strežejo prave domače dobrote in imajo bogata kosila. Pričakujte le, da boste ob vikendih in praznikih kar nekaj časa čakali na prosto mizo in hrano, zato imejte  s seboj kak prigrizek za najmlajše.

Najokusnejše kosilo na Katarini
Kosilo smo pojedli v Gostilni Pr’ Jur z okusno domačo hrano

Ko smo nabrali novih moči, smo se v dolino nazaj odpravili po lažji poti, za kar smo potrebovali dobrih 50 minut. Če vam bo celotni izlet premalo, pa priporočamo, da se iz Katarine odpravite na sv. Jakob.

Zgornji opisi in informacije so vtisi in dejstva, ki sem jih doživela jaz z mojo družino. Za več informacij o izletu mi lahko pišete na: info@kamzmulcem.si