Drugi največji otok Sredozemskega morja je veliko bolj dostopen, kot si marsikdo misli, hkrati pa ponuja toliko, da mu teden raziskovanja niti približno ni dovolj. Najsibo izgubljanje v ozkih srednjeveških uličicah Alghera, plavanje v turkiznem morju, pohajkovanje po globokih kanjonih, raziskovanje podzemnih jam ali občudovanje starodavnih ruševin, Sardinija ponuja nekaj za vsak pustolovski okus.
Na Sardinijo smo se odpravili po daljšem razmisleku o tem, kje bi preživeli prvomajske praznike. Letalske karte za bližnje evropske destinacije so bile v tistem času precej zasoljene, zato smo se odločili, da gremo z avtom. Nekam blizu, da za našega mulca ne bo preveč naporno, a kljub temu nekam dlje – nekam, kjer še nismo bili. Sardinija se je zdela popolna izbira in ni razočarala. Še več, popolnoma nas je navdušila in želeli bi si imeti kak dan več časa, da bi raziskali tudi njen jug. Ponuja vse in več, kar na svojih potovanjih iščemo: divjo naravo s svojimi znamenitosti, prijazne ljudi in odlično hrano.
Destinacija: Sardinija, Italija
Pot do destinacije: z avtom do Livorna, od tam pa z nočnim trajektom na Sardinijo (Olbia). Obstajajo tudi možnosti letalskih prevozov iz bližnjih letališč (Trst, Benetke), vendar je potem treba vzeti v zakup najem avtomobila na otoku, v kolikor bi si želeli ogledati kaj več kot le območje, kjer bi pristali.
Čas potovanja: prvomajske počitnice 2018
Dnevi na potovanju: 8 dni
Starost otroka: 19 mesecev
Primerno za otroke: vseh starosti
Vreme: Sardinija leži v Sredozemskem morju z ugodnimi temperaturami čez celo leto. Večina dežja jo zajame med novembrom in marcem, sicer pa je za raziskovanje najbolj ugodna spomladi in jeseni. Poleti je precej bolj primerna za počitnice ob morju, čeprav je za glavno poletno sezono potrebno vzeti v zakup žgoče sonce in obilico (predvsem italijanskih) turistov. Zaradi stalnih vetrov je otok priljubljeno pribežališče windsurferjev in kajtarjev vse leto.
Namestitev: Spali smo po sobah, ki smo jih našli ob naši začrtani poti. Večinoma smo se odločali za B&B, nastanitve pa smo poiskali prek Booking.com. Začeli smo v Al Vicoletto Genuine v Tortoliju, nadaljevali pa v La stanza del viaggiatore pri Oristanu, B&B da Marianna v Algheru in hotelu Costa Paradiso na severni obali. Prav vse lahko priporočimo!
Booking.comPrevozi: potovali smo z lastnim avtomobilom, ki nam je dovoljeval največjo mero fleksibilnosti in odkrivanje skritih kotičkov ob poti. Sardinija ima tudi dobro razvejano avtobusno mrežo med vsemi večjimi kraji, vendar je za bistvo tega prečudovitega otoka velikokrat treba izven običajnih glavnih poti.
Pot do destinacije: Naše potovanje je zajemalo 8 dni, na Sardiniji pa smo se zaradi omejenega časa osredotočili predvsem na severno polovico otoka. Pot do Livorna smo presekali z daljšim postankom v Padovi, kjer smo se ustavili za kosilo in sprehod po starem mestnem jedru, ter Pisi, kjer smo si šli ogledat slavni poševni stolp. Nazaj grede smo podoben daljši postanek naredili v Firencah in si peš v dobrih treh urah ogledali vse največje znamenitosti: bazilika Santa Maria Novella, Piazza del Duomo s katedralo Santa Maria del Fiore in krstilnico sv. Janeza, Piazza della Signoria s fontano in most Ponte Vecchio čez reko Arno.
Budget:
- Trajekt: 320€ povratna karta (kabina + avto + dva odrasla, otrok do 2. leta brezplačno), v kolikor bi se odločili za palubne potnike, bi bila cena za polovico cenejša. Je pa res, da smo trajekt rezervirali precej pozno in bi lahko prihranili kak evro, če bi se za nakup odločili nekaj mesecev prej.
- Gorivo: skupaj smo prevozili 2200 kilometrov, od tega dobrih 1000 za pot do Livorna in nazaj. Stroški goriva so podobni kot v Sloveniji, porabili smo ga približno za 3 polne rezervoarje (200€)
- Namestitve: 260€ za 5 nočitev + 2 nočitvi na trajektu; cene B&B se v tem obdobju potovanja generalno gibljejo med 40€ – 50€ povsod po otoku.
- Hrana: zajtrk smo imeli vštet v ceno sobe, za kosilo smo navadno pojedli kak prigrizek, večerjali pa smo v restavracijah. Cene so podobne našim, gostinske ponudbe je po večjih krajih dosti, izven mest bolj malo. Pomagali smo si z aplikacijo TripAdvisor, kjer poleg lokacije bližnjih restavracij najdemo tudi ocene gostov.
Naše potovanje po Sardiniji po dnevih:
1. dan – odhod od doma proti Livornu, na poti smo se ustavili v Padovi in Pisi; zvečer vkrcanje na trajekt.
2. dan – jutranji prihod v Olbio s kratkim ogledom mesta in nadaljevanje poti proti Orgosolu; vožnja po slikoviti cesti SS125 do Tortolija (zadnji del poti ni potreben, če ne nadaljujete proti jugu – v nasprotnem primeru je bolje iskati prenočišče v bližini Cala Gonone).
3. dan – Cala Gonone in poldnevni izlet z ladjico do podzemne kraške jame Grotta del Bue Marino ter obiskom plaže Cala Luna; ogled akvarija in premik do Oristana.
4. dan – opazovanje flamingov v okolici Oristana, sprehod po mestu in nadaljevanje poti po polotoku Sinis (San Giovanni di Sinis, Is Arutas) do slikovitega mesteca s pisanimi hiškami Bosa; večerni prihod v Alghero.
5. dan – sprehod po starem delu Alghera, pohajkovanje po bližnjih plažah, obisk narodnega parka Porto Conte; spanje v Algheru.
6. dan – premik do slikovitega mesteca Castelsardo, poziranje ob skali v obliki slončka Roccia dell’Elefante, nadaljevanje poti mimo jezera Lago del Coghinas v Tempio Pausania, zaključek dneva na razgibani Costa Paradiso.
7. dan – jutranji sprehod po mestecu Santa Teresa Gallura in ogled trdnjave s pogledom na Korziko, obisk rta Capo Testa, opazovanje surfarjev v Porto Pollo, ogled medvedka Capo d’Orso, večerno vkrcavanje na trajekt.
8. dan – jutranji prihod v Livorno, daljši postanek v Firencah in pot nazaj domov
TOP 5 po našem izboru
1. Akvarij
V okolici Cala Gonone se nahaja akvarij, precej nova pridobitev regije. Je majhen, a izjemno lepo urejen, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, saj na vsakem koraku najdemo kakšne “bombončke” prav za njih. Osrednja atrakcija je velik bazen s skati, morskimi psi, ogromnimi ribami in slepo želvo. Slednjo so našli na obali v bližini in ker je slepa, v divjini verjetno ne bi preživela prav dolgo. Novi dom so ji zato našli tu. Naš mulc je bil nad plavajočimi bitji tako navdušen, da sploh ni hotel naprej. Pregnali so ga šele drugi otroci, ki so ga z glasnim vreščanjem motili pri opazovanju.
V manjših akvarijih imajo tudi hobotnice, morske pajke, rake, meduze in nešteto ribic. Morske zvezde in male morske liste lahko otroci celo božajo v majhnem odprtem bazenu, ki je prilagojen prav za interakcijo s temi prekrasnimi morskimi živalmi. Stopinje po akvariju obiskovalce vodijo tudi na prosto, kjer najdemo številne izobraževalne igre in igrala.
2. Capo d’Orso in Roccia dell’Elefante
Sardinija je znana po svojem skalnatem reliefu in z videzom nekaterih skal se je narava prav poigrala. Na severu otoka jih najdemo kar nekaj, nekatere so bolj, druge manj dostopne. Mi smo jih obiskali bolj ponesreči, neplanirano. Nekaj kilometrov iz Castelsarda eno izmed medkrajevnih cest krasi Roccia dell’ Elefante, skala v obliki slona. Na regionalni cesti se nahaja več kažipotov, ki obiskovalce usmerjajo k pravemu izvozu. Skala stoji na izjemno lepi razgledni točki, ob našem obisku je pokrajino krasilo neskončno cvetočih travnikov, hribčkov in predvsem mir – začuda smo bili v času našega obiska tam edini.
Dan pozneje smo v bližini Porto Polla našli še eno prav posebno skalo, Roccia dell’ Orso. Ta spominja na medveda, je pa tudi bolj turistično oblegana. Nahaja se nekoliko višje na vzpetini in do tja je treba peš. Ob vhodu je urejeno plačljivo parkirišče, prav tako je nekaj evrov treba dati za vstopnino. Pot do skale je kamnita in urejena, vzpon pa traja kar kakšnih 10 minut. Ob slabem vremenu je pot izjemno spolzka, zato dodatna pazljivost ni odveč. Na vrhu se obiskovalcu odpre čudovit razgled na okolico in seveda na to znamenito skalo, ki pa je v svoji medvedji obliki vidna le z določenega kota. Ne glede na obliko pa so skalne formacije na vrhu vzpetine izjemno fotogenične in zanimive.
3. Opazovanje flamingov
Za flaminge je na Sardiniji znano, da se zadržujejo predvsem na jugu v okolici Cagliarija, a mi smo jih našli tudi v okolici Oristana. Nekaj kilometrov južneje od mesta se nahaja rezervat S’ena Arrubia, ki malce spominja na naš Škocijanski zatok. Iz glavne ceste je potrebno zaviti na dokaj luknjast makadam in po nekaj kilometrih prispemo do močvirja, kjer je, če ima človek srečo, na gladini moč opaziti te slavne rožnate ptice. Ob našem obisku jih je bilo res ogromno, nekoliko bledikavo roza barve, a z značilno zibajočo hojo. Našega mulca so izjemno zabavali s svojim nerodnih vzletanjem in pristajanjem. Le redki pa so se nam približali, večinoma smo jih opazovali le v daljavi.
Nekoliko naprej pot vodi do majhnega zalivčka z ribiškimi barkami. En prijazen ribič nam je pomahal, naj avto pustimo kaj pred njegovo leseno kolibo, kakšnih urejenih parkirišč namreč ni. Peš smo se odpravili proti lesenemu mostu nekoliko futuristične zasnove, ki s svojo podobo sploh ne spada v okolico. Vidi se, da so se tu trudili napraviti nekaj podobnega naravnemu rezervatu (in to niti ne tako dolgo nazaj), a obiskovalcev več kot očitno ni. Klopce in lepo urejene potke iz lesenih desk samevajo, na žalost jih prekriva plevel.
4. Polotok Sinis
Polotok Sinis se nahaja na zahodni obali Sardinije, severozahodno od Oristana. Gre za čudovito območje, ki kar poka po šivih od bujne narave, divje obale in prekrasne pokrajine. Mi smo za začetek obiskali plažo Is Arutas, ki se ponaša s čudovitim belim peskom in prekrasno obalo. Ko smo se pripeljali tja, smo naleteli na ogromna prazna parkirišča, poleti mora biti tukaj prava norišnica. Čudovito belo plažo je krasilo polje cvetlic, ki so se bohotile v živih barvah, in številne skale, na katerih so se lomili valovi.
V iskanju kosila nas je TripAdvisor napotil nazaj na skrajni južni rt polotoka Sinis v mestece San Giovanni, saj ob poti ni bilo nobene odprte restavracije ali gostilne. Ustavili smo se v prvi odprti restavraciji in za raviole, ocvrte kalamare in dve kokakoli plačali nič manj kot 44 evrov. Cene so tu res zasoljene. Sicer pa je San Giovanni znan predvsem po ruševinah Capo del Marco, ki pa jih zaradi tesnega urnika nismo obiskali. Smo si zato ob poti proti Algheru večkrat privoščili postanek in občudovali obalo polotoka Sinis. Visoki klifi, valovito morje, turkizna voda, sonček… poleti zaradi vročine verjetno ni tako lepo.
5. Golfo di Orosei
Golfo di Orosei je ogromen zaliv na vzhodni obali Sardinije s prekrasno obalo. Nešteto ponudnikov turiste vozi na bolj ali manj oddaljene kotičke tega zaliva iz mesteca Cala Gonone. Opcij je nešteto, vendar v prvomajskem terminu, ko smo Sardinijo obiskali mi, niso vse na voljo. Čeprav je do najbližje plaže Cala Luna možno priti tudi peš, se jih večina tja odpravi po morju, saj izlet zajema tudi vmesni postanek z obiskom jame Grotta del Bue Marino. To smo obiskali tudi mi. Turistična ladja pluje ob krasni obali, polni visokih pečin iz apnenca in premnogih lukenj, ki jih je izdolbla voda. Kmalu zavije v eno izmed večjih jam, kjer potniki izstopijo.
Prva stvar, ki jo povejo pred vstopom v jamo, je, da je fotografirati prepovedano: »It’s against the law«. Čeprav je kaj za slikati! Za 8 evrov vstopnine si človek ogleda 1km jame s prekrasnimi štirimi sobanami. Prva je bila sobana sveč, druga sobana ogledal, tretja sobana orgel in četrta sobana tjulnjev. Vodička je že na začetku vse lepo razložila, a za nas Slovence, ki imamo Kras pred nosom, ni povedala nič kaj pretresljivo novega. Menda gre za del kraškega sistema, dolgega vsaj 70km. Jamo so po naključju odkrili pastirji, ugotovili pa so, da gre za pribežališče tjuljnjev in morskih krav, ki so se sem zatekale pred ljudmi. Drugi del izleta, oddih na plažici Cala Luna, je prav tako idiličen. Predstavlja Sardinijo iz katalogov za dopust – kristalno čisto morje, peščene plaže, pravi mali kič. V bližini se nahaja tudi manjša restavracija, bližnji klif pa je pravi mali raj za raziskovanje, saj ima polno manjših jam, ki jih je izdolbla voda.
Pomembno za starše
- Namestitev – namestitve po Sardiniji so običajno tipa B&B, veliko je kmečkih turizmov, sob. Seveda obstajajo tudi hoteli, ampak so višjega ranga. V času našega raziskovanja Sardinije so se cene povečini gibale okrog 50€/noč za sobo z zajtrkom. Zajtrki so bili (tipično italijansko) sladki, vendar enormni: rogljiči, marmelade, čokoladni namazi, med, pite, jogurti, sadje, palačinke, toasti,… nihče ni kompliciral, če smo ob odhodu za malega vzeli kako banano ali jogurt za malico kasneje.
- Otroška oprema – Otroške posteljice so v nastanitvah po večini na voljo, nekje jih je treba tudi doplačati (6-8€/noč). V takih primerih je nato sin spal kar v isti postelji kot midva (vse postelje so bile vsaj 180cm široke), nikjer pa niso računali njegove prenočitve. S seboj smo peljali voziček marelo, a ga nismo prav dosti uporabljali – pa ne zato, ker ne bi bilo mogoče, ampak zato, ker je naš mulc raje hodil peš.
- Aktivnosti za otroke – Naš mulc je bil daleč najbolj navdušen nad izdelavo gradov na peščenih plažah Golfa di Orosei in akvarija v okolici mesteca Cala Gonone. Oglede mestnih ulic smo popestrili z vožnjo s skirojem, neredko smo naleteli tudi na igrišča za otroke (gugalnice, tobogani), ki smo jih s pridom izkoristili. V toplejših mesecih je ob obali veliko možnosti snorkljanja in vseh vrst vodnih športov, v notranjosti pa ogromno izletniško-pohodniških točk.
- Hrana in pijača – Cene v restavracijah in trgovinah so podobne našim, predvsem v večjih krajih je izbire ogromno. V manjših krajih izbire skorajda ni, vendar navadno tudi cene niso zasoljene. Veliko je ponudbe morske hrane in tradicionalnih sardinijskih jedi, ne gre pa niti brez picerij, McDonald’sov in ostalih ponudnikov hitre prehrane.
- Javni prevoz – Med večjimi kraji pogosto vozijo redni linijski avtobusi, med manjšimi nekoliko manj pogosto. Ker smo se mi na Sardinijo odpravili z lastnim avtom, se tega nismo posluževali, je pa za nekatere »bisere« prav gotovo bolje imeti lasten prevoz, saj avtobus tja ne vozi oziroma se tam ne ustavlja (npr. opazovanje flamingov v okolici Orgosola, polotok Sinis, Costa Paradiso ipd.). Ceste so povečini regionalne in relativno dobro vzdrževane, obstaja pa tudi hitra cesta, ki povezuje nekaj največjih mest, in ni plačljiva.
- Vstopnine – Za otroke do 2. leta vstopnin ni, za vse nadaljnje starosti pa je različno od ponudnika do ponudnika, nekateri imajo ločeno za otroke do 6. leta, drugi vse skupaj do 12. leta. Naše vstopnine/stroški izletov na poti: poldnevni izlet z ladjico po Golfo di Orosei z vstopnino v jamo Grotta Bue Marino cca 30€/osebo, akvarij Cala Gonone 12€/osebo, ogled medvedka Capo d’Orso 2€/avto za parking in 3€/osebo za dostop do skale, ogled trdnjave Torre di Longonsardo v Santa Teresi Galluri 2€/osebo.
Preverite aktualne akcije za varen in brezskrben dopust po Sardiniji na portalu Z LETALOM NA POTI.
Družinica Tajde šteje tri člane, ki jim je skupna lastnost, da ne morejo biti prav dolgo časa na istem mestu. Tajda je neumorni iskalec neodkritih dežel in gonilna sila pri načrtovanju naslednjih potovanj. Andraž skrbi za umirjeno ravnovesje ter z optimizmom razvedri še tako napeto situacijo, mali Tim pa svoja starša s zvedavim značajem in pristnim navdušenjem vedno znova spominja na to, kako lep je naš planet. Njihovim dogodivščinam lahko sledite na Instagramu pod profilom “Traveling Carrots” ali preberete njihove potopise na tajdica.blogspot.com
