Nabiranje školjk na eni od peščenih plaž Costa de la Luz, streljanje kavbojev v Sierri Nevadi, iskanje smrkcev v eni od mnogih belih vasic (t.i. pueblos blancos), ki je v bistvu modra, veslanje čolnička na znameniti Plaza España, vznemirljiv ogled bikoborb in lepe punce v Sevilli (po besedah našega najmlajšega člana) ter igranje nogometa s španskimi nasprotniki na vrtovih pravljične Alhambre v Granadi je le nekaj vrhuncev našega družinskega potovanja po Andaluziji, ki se bodo najinima otrokoma po njunem mnenju vtisnili za vedno v spomin.
Midva pa nisva ostala ravnodušna ob potovanju skozi dih jemajočo pokrajino, ob soočanju s temperamentnimi, prijaznimi in s tradicijo okuženimi ljudmi ter njihovim načinom življenja, ob nešteto kombinacijah hranilnih sestavin v obliki tapasov in povsod prisotni mavrski kulturni dediščini, ki jo Španci skrbno ohranjajo in kateri nobena globalizacija ter modernizacija ne pride do živega.
Destinacija: Andaluzija, Španija
Čas potovanja: 26. 4. – 3. 5. 2017 (6 polnih dni) + 4 dni Barcelone
Starost otrok: 6 in 8 let
Primerno za otroke: vseh starosti
Pot do destinacije:
- z avtom do letališča Treviso pri Benetkah (ker na parkirišču od letališča ni bilo več prostora, smo avto pustili tu – predhodna rezervacija potrebna)
- z avionom iz Trevisa do Malage (Ryanair)
- rent-a-car pri malagacar.com po Španiji
- Nasvet: v Španiji si izberite pot, ki se izogne plačevanju cestnine. Te so visoke, lokalne ceste pa so po večini dvopasovne (v eno smer) in prav tako hitre.
Namestitev: vse namestitve smo poiskali na booking.com in airbnb.com
Nasvet: potovanje v času njihovih praznikov (predvsem Velika noč, 1. maj ali pa Ferie v določenih mestih, ipd.) planirajte in rezervirajte vsaj 3 mesece prej. To velja tudi za nakup vseh vstopnic, ki jih boste na vašem potovanju rabili. S tem si lahko prihranite veliko časa in denarja.
Preverite ponudbo Fly&Drive potovanja z agencijo Kompas –> KLIK
Naše potovanje po Andaluziji po dnevih
1.dan: Júzcar in Ronda
Ker je bil planiran prihod aviona v sredo malo pred polnočjo, smo hotel rezervirali kar na letališču z namenom, da gremo čim prej spat, se spočijemo in zjutraj najamemo avto tam, kjer bi ga radi tudi vrnili, torej na letališču.
Zjutraj smo se odpravili proti našemu prvemu prenočišču v eni od najbolj popularnih in turistično obiskanih ‘pueblos blancos’, t.j. Rondi. V temu delu Španije imajo namreč vse vasice nekaj skupnega in sicer, da so hiše bele, ulice ozke in nad vasico navadno stoji kakšna mavrska utrdba ali cerkev. No, nam je na poti do Ronde uspelo najti eno in edino MODRO vasico z imenom Júzcar. Vasico je leta 2011 Sony Pictures v celoti prebarval na modro (vključno s cerkvijo in pokopališčem) za promocijo filma Smrkci. Ker se je s tem vasici povečala obiskanost turistov, se z barvanjem nazaj v belo barvo niso več strinjali.
Ker nas ta dan čaka še pohajkovanje po Rondi, smo se skozi vasico le sprehodili, spili kavico in pojedli sladoled. V vasici nismo videli veliko turistov, nekaj parov in kolesarjev.
Rondi bi pa težko rekli vas, saj se s svojimi 35.000 prebivalci že kvalificira za manjše mesto. Ko smo se namestili v hotelu znotraj Puerta de Almocábar, smo se odpravili na raziskovanje. Šli smo do Rimskega mostu, pa čez Stari most, mimo Arabskih kopeli, nato do 120 m visokega Novega mostu, do najstarejše arene za bikoborbe v Španiji (iz leta 1784), obvezno po piškote k nunam v La Iglesia de la Merced in seveda na tapase. Vsi smo se strinjali, da bi bilo posebno doživetje, če bi Novi most videli še od daleč ali še bolje, da bi šli kar pod njim. In res…UAU!
Novi most so gradili kar 42 let in pri tem je kar nekaj življenj ugasnilo, saj je bil sprva slabo narejen in se je zrušil. Na sredi mosta je en okenček, kjer je bil zapor in mučilnica v času vojne v prejšnjem stoletju. Če so želeli koga ubiti, so ga enostavno vrgli skozi okno.
Poleg Iglesia de la Merced (cerkev v centru) je majhen prostor, kjer lahko kupiš piškote, ki jih delajo tukaj živeče nune. Ker samostana ne zapuščajo in se jih ne sme videti, piškote naročimo pri temu vrtečemu oknu. Pozvoniš, ena se oglasi, ki govori samo špansko, naročiš s pomočjo primerov v vetrini, položiš denar in zavrtiš. Prste smo si obliznili pri Magdalenah, ki so nekakšni mufini.
Kaj smo si pustili za drugič:
Prvotno smo planirali, da na poti do Ronde testiramo svoj pogum na eni izmed najnevarnejših gorskih stez na svetu Caminito del Rey oz. Kraljeva pot, vendar smo morali idejo opustiti. Za to pot morajo biti namreč otroci stari vsaj 8 let! In če se na to potovanje odpravljate v času prvomajskih počitnic, morate vstopnice kupiti veliko prej kot 1 teden pred prihodom, tako kot smo to poskusili mi. Se bomo pa zaradi te poti še vrnili v Andaluzijo.
2.dan: pot do Seville
- Prvotni plan: izlet v Gibraltar, mimo Vejer de la Frontere do Seville. Plan smo zjutraj zaradi močnega dežja spremenili.
- Novi plan: se spustimo nazaj do obale, se vozimo ob obali in se ustavimo tam, kjer neha deževati. Vse do najjužnejše točke Iberskega polotoka Tarifa je tako močno nalivalo, da smo se sprijaznili s tem, da očitno avta do Seville ne bomo zapustili. Pa nam do tam niti ni bilo prav dosti žal, ker na poti nismo videli ničesar zanimivega. Hoteli, restavracije, ogromne trgovine in spet hoteli. Pri Tarifi se pa kar na enkrat vreme umiri, celo nekaj sončka opazimo, narava se prikaže, cesta se zoži, neustavljive vetrnice se bohotijo dokler seže pogled, peščene plaže in kampi.
In pot nas zanese v malo vasico Bolonia ter njeno dolgo peščeno plažo. Idealno za eno dobro morsko kosilo in počitek. Otroka sta po plaži iskala školjke, tekala naokoli in naletela celo na izkopanine starega rimskega mesta.
Kaj smo si pustili za drugič: Obisk Gibraltarja, Tarife, Vejer de la Frontera – zaradi dežja smo vse to preskočili
3. in 4. dan: Sevilla
Glavno mesto Andaluzije, mesto s približno 700.000 prebivalci in eno metro linijo. Glavni znamenitosti mesta sta največja in najmogočnejša gotska katedrala na svetu, katedrala sv. Marije in kraljeva palača Alcazar, stolp z zvonikom Giralda, arena Plaza de Toros, Plaza España, itn. No mi, razen slednjega do neke mere, nismo obiskali ničesar. Vsa naša potovanja namreč prilagajamo otrokom (pod sloganom ‘srečni otroci, srečni starši’), midva pa si te zadeve lahko ogledava samo od daleč oz. tako, da se mimogrede sprehodimo zraven.
Doživetja za celo družino v Sevilli:
- Veslanje čolnička pred mogočno Plaza España. Ob prvem pogledu na trg smo vsi za minuto in z odprtimi ustmi in se čudili – veličastno. Mulca zavpijeta, da to je pa planet Naboo!?! Kasneje ugotovimo, da so tu res snemali nekaj scen enega od filmov Star Wars.
Polkrožna stavba, ki je v celoti ne zajameš v objektiv fotoaparata, niti ni tako stara. Zgrajena je bila leta 1929 za Expo. Notri je muzej in nekaj vladnih prostorov. Polno zanimivih detajlov: fontana, mostički s keramičnimi ograjami, poslikave pod arkadami posvečene španskim provincam (t.i. azulejos), itn. Izposodili smo si čolniček, vesla dali otrokom in naslednjo uro sta imela ogromno dela.
- S kolesi po parku María Luisa. Na Plazi America je žur z golobi. Na tem trgu najdete tudi dva muzeja, umetnosti in arhitekture.
- Zabaviščni park Isla Magica – park je nastal v predelu Seville, kjer se je odvijal Expo ’92. Koliko so zabaviščni parki otrokom v veselje, ne bomo ravno izgubljali besed. Morda le v vednost potencialnim obiskovalcem: karte so cenejše ob nedeljah in ponedeljkih, kar nekaj atrakcij pa je doplačljivih.
- Sprehod skozi mestno jedro – z namenom, da gremo na tapase, si ogledamo mesto z višine in najdemo prostor za pisanje našega potovalnega dnevnika (to vsem, ki potujejo z otroci, toplo priporočamo, saj otroke spodbuja k opazovanju okolice, k pisanju ali risanju in vedno ga radi kasneje preberejo).
Predel Santa Cruz, najstarejši del Seville, je bil nekoč židovska četrt. Ozke ulice, ne ravno visoke stavbe z mavrskim pridihom, ulice pa krasijo pomarančevci in pa bari, bari, bari..
- Feria de Abril – v času našega bivanja se je v Sevilli odvijal za njih najbolj pomemben festival, ki traja kar cel teden. V tem času se Španke oblečejo v najlepše flamenko obleke, Španci nadenejo najbolj elegantna tradicionalna oblačila in se s kočijami prevažajo do kraja, kjer se vse skupaj dogaja. Tam je postavljeno okoli 1000 šotorskih paviljonov (pravijo jim ‘casetas’ in so v večini privatni, ker so navadno v lasti lokalnih veljakov) in tudi zabaviščni park za otroke smo našli. To je teden, ko se pleše, pije, je in druži tako podnevi kot ponoči. Feria v Sevilli je prva v letu v Španiji in sem pridejo iz vsepovsod, saj se tu predstavijo tudi vsi modni trendi, ki jim potem ostale Ferie sledijo.
Tekom festivala potekajo tudi bikoborbe, katerih priljubljenost (na srečo) upada, je pa še vedno kar velik del Španije (sploh južni) naklonjen temu »športu« z res dolgo tradicijo. Vstopnice je bilo nemogoče dobiti. Pa smo se sprijaznili s tem, da si eno ogledamo kar v tapas baru zraven arene. Mi smo bili ob gledanju bika kar zgroženi. Po nekaj pogovorih z domačini, ki so nam malce razložili ozadje celotnega dogajanja v areni in vloge posameznih akterjev ter predvsem bikov, smo se malce omilili oz. spremenili svoje mnenje glede bikoborb (ki pa vseeno ostaja odklonilno).
5. in 6. dan: Granada
Na tri urni poti do nam najlepšega in simpatičnega mesta ob vznožju Sierre Nevade, Granade, smo videli ogromne nasade oljk. Teh je bilo toliko in so segale tako daleč, da smo se začeli spraševati o metodah obiranja tolikšne količine. V mesto smo se zaljubili ob vzpenjanju na grič poln umetniških duš Albaicin in na vrhu, ko smo zagledali eno najlepših in najmogočnejših palač v Evropi, mavrski dvorec Alhambra.
- Čudovita arabska utrdba Alhambra – palača na seznamu Unesco svetovne kulturne dediščine in najbolj obiskana turistična znamenitost Španije. V 14. stoletju so jo zgradili granadski emirji v času vladavine Mavrov. Njene lepote vam raje prikažemo s fotografijami kot z besedami.
Morda le nasvet tistim, ki jo imate namen kdaj obiskati! Kupite vstopnice preko spleta kakšen mesec prej (ali pa 2 oz. celo 3 mesece prej, odvisno kdaj greste). Mi smo bili prepozni in vse so bile že razprodane (vključno z vodenimi ogledi in Granada pass kartico). Nekaj jih pa prodajo na blagajni samo za tisti dan. Očka je tako po nasvetu našega gostitelja vstal sredi noči in se postavil nekje 100. v vrsto in na vstopnice čakal dobre 3 ure!!
- Mini Hollywood oz Oasys
Še en hudo zabaven tematski park v stilu western filmov je kakšno uro in pol stran od Granade. Tu so dejansko posneli nekaj legendarnih filmov, npr.: For a Few Dollars More in pa The Good, the Bad and the Ugly s Clint Eastwoodom. Scene so obdržali in nastalo je pravo wild wild west mestece. Vsak dan kavboji zaigrajo pravo dramo s streljanjem, ropom banke ter skakanjem skozi okno in v Saloonu se pleše kankan. Zraven je mini živalski vrt, kjer imajo papagaji svoj show. Lahko se tudi ohladite v njihovem bazenu. Mi smo se zabavali.
Kaj smo si pustili za drugič:
Predel Granade imenovan Sacromonte, znan po v jamah živečih in flamenko plešočih ciganih, smo sicer obiskali, nismo si pa ogledali nobene predstave. Otroci so ob vprašanju, če bi šli gledat uro in pol en ples, bruhnili v smeh in to je bilo dovolj velik razlog, da družinski proračun ne zmanjšamo po nepotrebnem za 100 eur. Jaz, edina ženska v družini, se zaradi tega vrnem in grem sama! Pa še v šolo flamenka bom šla in pika.
Nasvet: domačin nam je svetoval ogled šova v Museo de la Zambra.
Družino Ferkolj boste na izletih po Sloveniji ali potovanjih drugod po svetu lahko hitro prepoznali. Oče Janez, organizator, skače okoli z velikim fotoaparatom in poskuša ujeti vsak zanimiv njihov trenutek ali dogajanje okoli njih. Mama Nina, navigator, je raziskovalna duša, ki navezuje stike z domačini ali gleda v telefon, da se niso kje izgubili. 8-letni sin Lukas ne gre nikamor brez nogometne žoge in si vedno popravlja frizuro. 6-letni Oskar pa, ko ne riše ali čeblja, verjetno visi s kakšnega drevesa. Njihova doživetja lahko spremljate na Instagram profilu: https://www.instagram.com/janezferkolj/.