Vsako leto, večkrat na leto komaj čakamo na družinske počitnice. A ne pozabimo, da je dobra priprava nanje, več kot pol poti do cilja, da bo naše potovanje potekalo, kot smo načrtovali – torej zdravo. Na potovanjih so lahko otroci zaradi razmer v državah, v katere potujemo ali pa zaradi spremenjenega tempa, kot so ga vajeni doma, izpostavljeni večjim tveganjem po okužbah in ostalim neprijetnostim.
Spodaj naštetih 5 pogostih zdravstvenih težav nam je že predčasno prekinilo naše družinske počitnice. Kako se jim skušamo izogniti ali se z njimi soočiti pa si preberite spodaj.
1. Prehlad
Otroci hitreje zbolijo v jesenskih in zimskih mesecih, saj hladen zrak in ogrevanje v notranjih prostorih dodatno osušijo nosno membrano, ki je tako še bolj dovzetna za prehlade. V tem času se otroci več zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer je več možnosti za okužbe. Prehladijo pa se lahko tudi med toplimi meseci ali v toplih krajih. Tam se srečajo z drugimi okoliščinami: imunski sistem se oslabi zaradi utrujenosti ali neprespanosti med potovanjem na novo destrinacijo, pride lahko do stresa zaradi pomanjkanja rutine ipd. Naši otroci so pogosto zboleli zaradi močne klime v zaprtih prostorih, ki je lahko za otroško telo šok, če je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo prostorov prevelika. Zato se na klimo (na letalih, avtobusih, nakupovalnih središčih itd.) vedno pripravimo z dodatnimi oblačili ali pokrivali za malčke.
Več o preprečevanju prehlada ali ob njegovem ukrepanju si preberite v članku: 12 nasvetov, kako se znebiti najbolj nadležne »bolezni« mulca v zimskem času.
2. Vročina
Verjetno najpogostejša zdravstvena težava, ki nas doleti na dopustu in hkrati opozorilo, da se nekaj dogaja v našem telesu, saj le-ta deluje kot obrambni mehanizem. Vročina kot taka ni nevarna, razen v primerih, ko preveč naraste ali ob njej napačno ukrepamo. Navadno poskušamo (skupaj z zdravnikom) odkriti, kaj je pri otroku povzročilo povišanje telesne temperature. Hkrati pa ob temperaturi 38,5 ali več, merjeni pod pazduho, le-to znižujemo. To običajno počnemo s hladnimi obkladki, z zadostnim pitjem vode in/ali z ustreznimi zdravili, kot je paracetamol v obliki svečk, sirupa ali tablet za večje otroke.
3. Driska
Driska je vsekakor ena pogostejših in nevarnejših bolezni za otroka. Prav nič manj pogosta pa je t.i. potovalna driska, ki se običajno pojavi, ko potujemo na nova območja, navadno nerazvita, a ne nujno. Z njo smo se na družinskih potovanjih srečali že prav vsi družinski člani. Posledice take driske so, da otroci obležijo v postelji, družina pa je prisiljena spremeniti potek načrtovanega potovanja. Vzrok, da pride do driske je lahko že sama sprememba načina prehranjevanja, največkrat pa je to črevesna okužba.
Na potovanju se skušamo držati naslednjih pravil:
- Izogibamo se tveganim živilom, kot so morski sadeži, nedobro kuhani mesni izdelki, svežemu sadju (tistemu, ki ga ne lupimo) in zelenjavi ter nepasteriziranim mlečnim izdelkom.
- Če nismo prepričani o oskrbi z vodo, pijemo le ustekleničeno vodo, gazirane brezalkoholne pijače ali ustekleničene sadne sokove. Tudi pri ščetkanju zob uporabimo ustekleničeno vodo.
- Otrokom in sebi pogosto peremo roke.
- Izogibamo se prehranjevanju z živili od prodajalcev ulic (kadar te niso zadostno pečene ali ko je čistoča vprašljiva)
- Že pred potovanjem otroci pričnejo z jemanjem probiotikov, saj poleg uravnavanja prebavnih motenj, pomagajo tudi kadar so otroci še posebej dovzetni za prebavne motnje (na primer med potovanji) in kadar je verjetnost za prebavne motnje večja (nove države – drugačne razmere).
Ob pojavu driske pazimo, da začnemo čimprej z nadomeščanjem izgubljene tekočine (jo ponujamo večkrat po malo), počasi ponujamo tudi hrano (brez posebne diete, le izogibamo se »težki« hrani), nadaljujemo z jemanjem probiotikov.
Več o nasvetih med pojavom driske pa si preberite v članku Kako preprečiti, da na počitnicah stranišče ne postane glavna “izletna točka”? Težave z drisko.
4. Dehidracija
Bruhanje, driska in povišana telesna temperatura ob nezadostnem vnosu tekočin, lahko pri dojenčku in otroku hitro povzročijo dehidracijo. Pomembni simptomi dehidracije, ki jih lahko starši opazimo, so večja žeja pri otrocih, otroci imajo suha usta in jezik, prisoten je jok z malo ali nič solzami, vdrte oči, »uvelost kože, malo ali nič urina (oz. je ta zgoščen, temen) in še nekaj drugih. Če se pojavi le en izmed znakov, moramo takoj zdravniku (dojenčki do 3. mesecev že takoj ob pojavu bruhanja, driske ali vročine).
Med našimi potovanji do dehidracije na srečo še ni prišlo, je pa pri družini, s katero smo potovali. Zato je rehidracijski prašek vedno del naše potovalne lekarne.
5. Vnetje ušes
Na družinskem dopustu smo se že nekajkrat srečali z vnetjem ušesk, katerega je običajno spremljal tudi prehlad in/ali vročina. Večinoma smo otroku pomagali s spiranjem noska s fiziološko raztopino, dvignjenim vzglavnikom in zdravili za lajšanje bolečin ter zniževanjem temperature (paracetamol). Se je pa tudi zgodilo, da so bile bolečine prehude in smo morali k zdravniku. Če gre za bakterijsko okužbo, je potreben antibiotik.
Pogosta vnetja ušes so znak oslabljenega imunskega sistema, zato je pri otrocih, ki se jim to ponavlja, smiselno jemati preizkušena prehranska dopolnila za dvig odpornosti.
Vsebina ni podana z namenom, da nadomesti strokovne zdravstvene nasvete, diagnozo, način zdravljenja ali vaše najboljše prakse. Vedno se o zdravstvenem stanju posvetujte z zdravnikom ali drugim usposobljenim medicinskim osebjem. Za več informacij nam lahko pišete na: info@kamzmulcem.si ali v komentar.
