Julija letos smo tri tedne preživeli na potepanju po Šrilanki z našim triletnikom. Zamenjali smo 11 prenočišč, vrsto prevoznih sredstev in videli ogromno divjih živali v naravnem okolju. Z vami delimo 10 razlogov zakaj je Šrilanka primerna za potovanje z otrokom. Zagotovo pa vas zanima tudi zakaj bi jo odsvetovali.
1. Plaže
Eden od naših družinskih pogojev za “uspešno” potovanje je bližina plaže. Ne glede na to, koliko znamenitosti in aktivnosti sva si z možem dala v potovalni načrt, je prvo na seznamu kraj, kjer se bomo vsi skupaj spočili, naigrali in po možnosti nasrfali. Konec koncev je našemu triletniku vseeno koliko znamenitosti bo na poti do te plaže. On je prišel na “morje” 🙂 Šrilanka je v vseh pogledih zadostila temu pogoju.
Ne glede na obseg vaših potovalnih načrtov boste v vseh letnih časih imeli priložnost, da uživate svoj mir pod kokosovo palmo s prsti namočenimi v morje. Šrilanka ima dve monsunski obdobji, kar se najbolj pozna ravno pri izboru plaže. Pozimi so primernejše tiste na jugu in zahodu, poleti pa na vzhodu in severu.
Mi smo bili v času našega potovanja 3 dni na plaži v vasici Kudawe, Kalpitiya na zahodu, 8 dni v Arugambayu na vzhodu in 2 dni na jugu v Tangalle. V času našega obiska je bilo morje najlepše na vzhodni strani. Na jugu in na zahodu so bili moteči predvsem visoki valovi in motna voda. V času monsuna ne pričakujte belega peska in turkizne vode. Kljub temu smo se na vseh treh krajih kopali v morju tudi z otrokom. Pozimi lahko pričakujete, da bo situacija ravno obratna.
2. Živali v naravnem okolju
Še preden smo sploh obiskali prvi nacionalni park na našem spisku, smo v naravi videli slone, opice, krokodile, kače, različne kuščarje,… Naš triletnik zelo rad opazuje živali, zato nam je bilo to še posebej v veselje. Na Šrilanki imajo kar 22 nacionalnih parkov, ki se seveda razlikujejo po obsegu in atraktivnosti. Mi smo obiskali dva: Kumana ali Yala East, kjer živijo predvsem krokodili, opice, medvedi in tudi leopardi ter Uda Walawe, ki je znan po slonih. Oba parka sta bila po svoje neprecenljivi izkušnji in definitivno neprimerljivi z obiskom običajnega živalskega vrta. Na otoku je tudi kar nekaj zavetišč in sirotišnic za slone (najbolj znana Pinnawala Elephant Orphanage), ki pa slovijo po zelo slabih razmerah za slone, zato preverite mnenja popotnikov pred vami, preden se odločite za obisk.
3. Slikovite vožnje z vlakom
Promet na Šrilanki je poglavje zase. Slikovite vožnje z vlakom pa so eden od najboljših načinov za premikanje med kraji. Vožnja z vlakom je za malčke lahko že sama po sebi doživetje. Če pa vlak pelje po tako slikoviti pokrajini kot je ta med Nuwaro Eliyo in Ello, pa je to še posebej zanimivo. Čajne plantaže, slapovi, in nešteto tunelov, v katerih je popolna tema, lokalni otroci pa kričijo na ves glas 🙂
Daljšo vožnjo z vlakom smo opravili tudi od mesta Matara do Colomba. Nasadi kokosovih palm, obmorska mesta in zelena riževa polja naredijo 4 urno vožnjo v polnem vagonu znosnejšo. Srečo smo imeli, da noben od vlakov ni bil nabito poln in smo vedno dobili svoj sedež, tako da je naš triletnik na njem tudi obakrat zaspal. Pozanimajte se o rezervacijah. V našem primeru niso bile mogoče, ker smo potovali v 3. in 2. razredu.
4. Primeren čas za potovanje je kadarkoli v letu
Ne glede na letni čas, boste po vsej verjetnosti uspeli obiskati vse glavne znamenitosti. Tudi v deževni dobi boste redko doživeli celodnevno deževje. Ponavadi gre samo za nekaj 10 minutne plohe. Mi smo v treh tednih doživeli štiri 10 minutne plohe in enkrat močen enourni naliv.
5. Potovanje po Šrilanki je varno
Turizem na Šrilanki je najbolj prizadela več kot 30 let trajajoča državljanska vojna, ki se je končala leta 2009. Par let kasneje so za potovanja varna tudi najbolj prizadeta območja na severu in vzhodu. Turizem se razvija s polno paro in temu je primerna tudi ponudba storitev. Potovanje po državi poteka brez zapletov. Nobena od družin, ki smo jih spoznali na poti, ni imela slabih izkušenj s krajami ali kakršnih koli drugih problemov z domačini.
6. Glavne znamenitosti na Šrilanki so dostopne tudi z najmlajšimi mulci
Potovanja z otroki imajo seveda določene omejitve. Več dnevni trekingi in spanje v divjini, vsaj z najmlajšimi mulci, praviloma odpadejo kjerkoli ste. Kljub temu je večina glavnih znamenitosti (templji, starodavna mesta, nacionalni parki, plantaže čajev…) dostopnih tudi, če potujete z otroki. Zato Šrilanko še posebej priporočamo za prva potovanja, saj lahko ogled znamenitosti kombinirate s počitnicam ob morju.
7. Ne potrebujete dodatnega cepljenja
Na otoku so še vedno predeli (predvsem na severu in vzhodu), kjer velja nevarnost malarije in drugih tropskih bolezni. Večja verjetnost je okužba z okužb z vročico dengue (vključno s tipom hemoragične mrzlice), ki se običajno pojavi v obdobju monsunov (od maja do septembra v jugozahodnih področjih in od novembra do aprila v severovzhodnih predelih).
Zato smo bili posebej pozorni na komarje. V vseh prenočiščih smo zahtevali posteljo s komarnikom (in jo tudi brez problema dobili) in pazili, da smo ob večerih uporabili primeren repelent. Naš triletnik je v treh tednih dobil 3 pike komarjev. Za zdravstveno oskrbo je v turističnih predelih dobro poskrbljeno, nekateri hoteli imajo možnost obiska zdravnika “na domu”.
Mi smo zdravnika obiskali samo enkrat v Arugambayu zaradi suma na vnetje ušes. Hvala bogu je ostalo samo pri sumu. Privatna ordinacija je bila res v slabem stanju. Več o domači lekarni na potovanju si preberite v članku Potovalna lekarna- nasveti za brezkrbno pot.
8. Za otroka do šestega leta vam bodo redko dodatno zaračunali prenočišče
Za prenočišče (soba za dva s kopalnico), smo plačevali med 15 in 30 dolarji. Nikjer nam niso dodatno zaračunali postelje za otroka. Je pa res, da smo večinoma spali na isti postelji (king size). Redko kje so nam tudi ponudili posteljico za otroka. V večini primerov pa je bila soba tako ali tako premajhna. Prav tako nam niso nikoli dodatno zaračunali obroka za otroka, če je bil ta že vključen v ceno prenočišča.
9. Domačini, nori na otroke
Domačini so NORI na otroke. Radi se jih dotikajo, jih ogovarjajo in še posebej se z njimi radi fotografirajo. To zna biti za sramežljive otroke stresno. Boste pa zaradi otroka veliko lažje navezali stike z domačini.
10. Hrana
Na najino žalost naš otrok ne mara ekstra začinjenega Šrilanškega karija in ostalih specialitet, ki sva si jih z možem z veseljem privoščila 🙂 Ima pa na srečo izredno rad sveže sadje, zelenjavne juhe in ribe, ki so bile povsod na voljo. Izredno okusen je Šrilanški zajtrk, sestavljen iz omlete, svežega sadja in posebnih palačink, polnjenih s kokosom in medom. Povsod so bila za zajtrk na voljo tudi jajca, marmelada in svež sok manga, papaje, pasijonke in drugega tropskega sadja.
Kosilo smo si večkrat privoščili kar na ulici, saj je bila ponudba raznovrstnih zavitkov z zelenjavo izredno pestra. Večerjo smo jedli v restavracijah, kjer smo vedno opozorili natakarja, da je obrok za otroka, tako da hrane niso preveč začinili. Našemu mulcu je bil všeč tudi kotu rotti – palačinka, ki jo skupaj z zelenjavo in/ali mesom na posebnem žaru razsekajo na koščke. V bolj turističnih krajih je v večini restavracij na voljo tudi krompirček, ki si ga je naš triletnik z veseljem privoščil, saj ga doma redko dobi. Domačini se bodo skoraj vedno potrudili, da ustrežejo vašemu otroku. Tudi ponudba prigrizkov v manjših trgovinicah je pestra, tako da bojazen, da bi vaš otrok ostal lačen praktični ni.
In zakaj NE z otrokom na Šrilanko?
Največji razlog proti je varnost v prometu. Ta je kaotičen in gre po principu “večji – močnejši”. Avtobusi in tovornjaki prehitevajo vse povprek in večino časa vozijo v škarje, kar spremlja glasno hupanje in nenadno zaviranje. Glede na videno, smo bili izredno presenečeni, da smo v tem času videli samo dve prometni nesreči. To pripisujemo dejstvu, da se večina vozi največ 60 km/h.
Po nasvetu prijateljev smo si za daljše vožnje izbirali prevoze s taksiji, ki pa so v primerjavi z ostalimi storitvami izredno dragi. Ceno smo si večkrat znižali tako, da smo si prevoz delili z drugimi turisti. Večinoma gre za kombije, v katerih pa ni ne duha ne sluha o varnostnih pasovih. Tako vam ne preostane drugega, kot da imate otroka v naročju. Za krajše prevoze, do ene ure, smo najeli tuktuke, ki se spretno “borijo” na cesti proti ostalim udeležencem v prometu. Še najmanj stresna je bila na koncu vožnja z vlakom, vendar železniški promet ne pokriva vseh delov, ki smo jih obiskali. Možno je tudi najeti avto, vendar ga po videnem ne priporočam neizkušenim voznikom s slabimi živci. Več o samem najemu avtomobila si preberite v članku Šrilanka – kraljestvo čajnih plantaž.
Težko boste tudi najeli otroški avto sedež, zato vam priporočamo, da si ga za najmlajše otročke vzamete s seboj. Mi smo vzeli s seboj BubbleBum, napihljiv otroški sedež, ki se nam odlično obnese. Na žalost je bil tokrat v uporabi samo na eni vožnji, kjer je imel avtomobil dejansko pravi varnostni pas. Na vseh ostalih vožnjah sedeža nismo mogli uporabiti, saj v avtomobilih niso imeli varnostnih pasov ali pa so imel samo pas za okrog pasu.
Bi nas dejstvo, da je promet katastrofalen odvrnilo od podobnega potovanja? Ne! Mislimo, da je Šrilanka vseeno odlična država za prva potovanja z otrokom, saj lahko z manjšimi prilagoditvami na potovanju uživa cela družina.
Zgornji opisi in informacije so vtisi in dejstva, ki sem jih doživela jaz z mojo družino. Za več informacij o potovanju mi lahko pišete na: info@kamzmulcem.si.
